Nazaj v prihodnost

— Kako so filmski biznismeni v Santa Monici delili bogastvo Marcel Štefančič, jr.

Prihodnost je že prišla: 3D projekcija v mladinskem centru v Sevnici

Prihodnost je že prišla: 3D projekcija v mladinskem centru v Sevnici
© Matej Leskovšek

Politika vedno v paketu s spektaklom, entertainmentom - filmom. Dan po ameriških volitvah se je v Santa Monici - tam, kjer se zahodni Los Angeles zlije v Pacifik - začel AFM, American Film Market, največja filmska tržnica na svetu. Prišel je čas, da se »razdeli bogastvo«, kot bi rekel Obama. In glej, no, pred vhodom v hotel Loew's, glavno prizorišče sejma, nas tokrat prvič niso pregledovali. Nekateri so dahnili: Evo, se že pozna, da je zmagal Obama! To kakopak ni bil edini znak, da so se časi spremenili. Drugi znaki so bili bolj usodni, da ne rečem apokaliptični. In s tem ne mislim na južnoafriški film, v katerem se belcema rodi temnopolti otrok. Po resnični zgodbi!
Za trgovanje je bilo na voljo 1.022 filmov, zavrteli pa so jih 513. Robe je bilo torej ogromno, več kot kdajkoli. Problem je bil le v tem, da so bili vsi ti filmi financirani pred letom ali dvema - pred pokom Wall Streeta, pred finančno krizo. Gneče v ofisih ni bilo - včasih je bila. Prodajalci so imeli veliko lufta - včasih ga niso imeli. Kupci se niso pulili za filme, ki so šele v predprodukciji - včasih so se. Niso si podajali kljuk - včasih so si jih. Kupovali so manj, brez iskre v očeh. Nikamor se jim ni mudilo. Bili so selektivni in kapriciozni, pa četudi ne dvomim, da so najbolj prestižno robo, recimo rimejke Conana barbarja, Rdeče sonje in Tzametija 13, nadaljevanji filmov 300 in Pot v pozabo, mjuzikl z Nicole Kidman in Danielom Day-Lewisom, akcije s Slyjem Stalloneom in Jasonom Stathamom, komedijo z Ashtonom Kutcherjem, farso z Georgeom Clooneyjem, šoker z Melom Gibsonom, romanco s Catherine Zeta-Jones in Paranormal Activity, »najbolj srhljiv film leta«, prodali vnaprej. Prej so kupovali na slepo - zdaj niso. »Film bomo kupili, ko bo posnet in ko ga bomo lahko videli!«
Nič, finančna kriza je zadela tudi filmsko industrijo. Rizični skladi so panično pobegnili s filmskega trga, tudi investicijski skladi so se pretežno umaknili - ti skladi so bili zadnjih nekaj let glavni vir filmskega financiranja. Novih skladov pa ni. Krediti so se skrčili, banke denarja za filme ne posojajo več tako zlahka, obresti so šle gor - budžeti posledično tudi. Cene so postale depresivne. Še lani je bilo vse drugače: krediti so bili poceni, vse so snemali s krediti, vsakdo ga je dobil, posel je cvetel, kapitala je bilo preveč - in filmov tudi. Z boomom je prišla tudi mentaliteta norega trošenja in nepregledne, neobvladljive množice filmov, izmed katerih so mnogi ostali brez distributerja. Brez priložnosti. Ne da se je kdo žrl. Zdaj je tega konec. Wall Street, ki je samo med letoma 2005 in 2007 v filmske produkcije spumpal štiri milijarde in pol dolarjev in ki je bil zadnja leta tudi banka malih, neodvisnih filmskih firm, je padel v depresijo, tako da bo filmov manj, kar pa ni nujno slabo. Ne bodo se več žrli med sabo, imeli bodo več manevrskega prostora, profitna okna bodo dlje časa odprta. Manj bo filmov, ki bodo ostali brez distributerja - in več bo filmov s happy endom. Žurka bratov Weinstein, prej vedno pompozna, je bila tokrat le interne narave.
Ergo: filmski trg je paničen. Še posebej panični pa so lastniki in operaterji kinodvoran, heh, multipleksov. In iskreno rečeno: za paniko imajo dovolj razlogov. Ker se finančna kriza fatalno seli tudi na glavno ulico, v »realni sektor«, jih je strah, da bodo ljudje ostali doma, da ne bodo več hodili ven, v kino, da bodo torej kino s svojega spiska izdatkov preprosto odpisali. Dalje, televizije so vse močnejše in vse bolj konkurenčne, ali bolje rečeno - mnoge TV serije izgledajo bolje kot večina h'woodskih filmov. Lost, Prison Break, Wire, Mad Men, Weeds, Californication, Closer, Dexter, True Blood, Damages, Battlestar Galactica in tako dalje. Zakaj bi šli v kino, če pa so TV serije bolj podobne filmom kot filmi, ki jih vrtijo v kinu? Dalje, nove digitalne platforme ljudem omogočajo, da si filme »vlečejo« domov, v dnevno sobo: video-on-demand (alias VOD), downloading (legalni in ilegalni), streaming. iTunes, Amazon Unbox, CinemaNow, Movielink, Vongo, Jaman, Netflix. YouTube Screening Room zaenkrat vrti le kratke filme, toda do celovečercev je le še korak, da ne rečem klik. Ljudem ni več treba v kino, da bi videli najnovejše filme. Kino imajo doma.
In repertoar »domačega kina« lahko vedno dopolnijo tudi z dvdji, pa četudi dvd trg ni več tako močan kot pred leti. V Ameriki je letos prodaja dvdjev padla za 10%. Da bi bila mera polna, pa se Blu-ray, high-definition format, ki naj bi nadomestil klasični dvd, ne prijemlje tako eksplozivno, kot so pričakovali in napovedovali, prej obratno - prijemlje se počasi, celo prepočasi, tako da nekateri dvomijo, da se bo sploh kdaj res prijel in postal glavna oblika home-entertainmenta. Njegov pohod naj bi upočasnili - morda fatalno! - prav VOD, downloading in streaming, še toliko bolj, ker so se zadnje čase izpopolnili, tako da so vse bolj user-friendly in vse bolj konkurenčni. Recimo, v Koreji si Umri pokončno 4 »pretočiš« v petnajstih minutah. Ko bo filme mogoče »pretočiti« tako hitro kot pop štikle, bo konec. Vsaj tako pravijo. Downloading je v resnici razmah Blu-raya tako upočasnil, da se je HD DVD, Toshibin high-definition format, ki je že izgubil bitko s Sonyjevim Blu-rayem, vrnil, in sicer na Kitajskem: pod imenom China Blue High-Def (alias CBHD). Plus: Blu-ray, igračka za »zadnjo generacijo optičnega formata«, kot je rekel neki analitik, je za recesijske čase predrag. No, Blu-ray morda res ne ruši rekordov, toda za kino ni dobra novica.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članke za daljše obdobje, se morate prijaviti. Prijavite se . Ostala ponudba naročniških paketov se nahaja TUKAJ.

Celotna številka Mladine je vaša za 3,7 evra. Za nakup tedenskega dostopa do vsebine pošljite SMS z vsebino MLADINA2 na številko 7890.

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €
  • Polletni zakup ogleda člankov
    75 €
  • Letni zakup ogleda člankov
    149 €
  • Spletna Mladina - mesečna naročnina na spletne vsebine, prekini kadarkoli
    14 €

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.