Darja Kocbek

27. 11. 2008  |  Mladina 48  |  Ekonomija

Recesija kot naložbena priložnost

Telekom išče posojilo, da se bo lahko širil na Balkan

Telekom Slovenije

Telekom Slovenije
© Matej Leskovšek

Telekom v Londonu išče 400 milijonov evrov posojila, ker namerava na Balkanu kupiti nekaj telekomunikacijskih podjetij. Uprava Telekoma, ki jo vodi Bojan Dremelj, se je o tem posojilu menda že začela pogajati pred dvema mesecema. Odgovor na vprašanje, zakaj je Dremelj čakal vse do zdaj, se skriva v odločitvah večinskega lastnika, to pa je država, kar pomeni, da brez soglasja oblasti ni mogoče izvesti nobenega malo večjega projekta. In vlade do zdaj niso imele jasne strategije, kaj narediti z največjim slovenskim telekomunikacijskim podjetjem. Nekaj časa so ga prodajale, nekaj časa so zatrjevale, da ga je treba ohraniti v slovenskih rokah, v veliki meri so po politični liniji menjavale uprave. Zadnja odločitev, da oblast Telekoma ne bo prodala, je bila sprejeta spomladi letos.
Če uprava ne ve, ali bo družba ostala v državni lasti ali pa bo oblast poiskala strateškega partnerja, če ne ve, koliko časa bo na položaju, če odločitve ne temeljijo na strokovnih ugotovitvah, ampak na političnih interesih, ni mogoče dolgoročno načrtovati, ampak družba lahko samo stagnira in čaka na boljše čase. Način kadrovanja in odločanja o Telekomu dobro ponazarja nenadna odločitev Janševe vlade pred počitnicami, ko je najprej na hitro predlagala uvedbo enotirne uprave, nato pa predlog čez noč umaknila z dnevnega reda skupščine družbe. Prejšnji gospodarski minister Andrej Vizjak je prostodušno priznal, da se je za umik odločila, ker je njen predlog v javnosti naletel na preveč očitkov. Predlog, za katerega je minister trdil, da je strokovno dober, je vlada umaknila zgolj zaradi političnih očitkov. Vizjak je torej brez dlake na jeziku priznal, da je vlado bolj skrbela podpora pri volivcih kot dolgoročna usoda enega najpomembnejših podjetij v Sloveniji.
Telekom ni katerokoli podjetje, je nacionalni operater fiksne telefonije in glavni ponudnik številnih drugih telekomunikacijskih storitev. Telekomunikacije so panoga, kjer gre tehnološki razvoj najhitreje naprej. Kdor mu ne zmore slediti, hitro zaostane in zamudo je zelo težko nadomestiti. Podjetje pa lahko sledi razvoju, se širi in si išče nove trge, le če ima podporo lastnika pri izvajanju svojih strokovnih kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih načrtov.
Sicer pa Dremelj menda išče 400 milijonov evrov posojila, ker ga zanimajo makedonski operater mobilne telefonije Cosmofon, hrvaški ponudnik IP-telefonije Metronet, H1 Telekom in Optima Telekom. »Prednostna naloga naše strategije razvoja je geografska širitev, zlasti v jugovzhodni Evropi. Tam imamo že zdaj tretjino vseh širokopasovnih priključkov in četrtino mobilnih uporabnikov. Hkrati nam samo taka usmerjenost zagotavlja nadaljnjo rast, saj je slovenski trg že danes visoko konkurenčen in zasičen, analize pa regijo označujejo za eno najobetavnejših v Evropi,« so za Finance pojasnili v Telekomu.
Hkrati ko Telekom išče posojilo za širitev, Slovenska odškodninska družba prodaja 10 odstotkov delnic tega podjetja, da bi lahko poplačala upravičence zaradi vlaganj v telekomunikacijsko infrastrukturo. Spomniti gre, da so uzakonitev teh poplačil zahtevali večinoma politiki, ki so veliko pripomogli k zaviranju razvoja Telekoma.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.