Peter Petrovčič

27. 11. 2008  |  Mladina 48  |  Politika

Odlagališče za odslužene kadre?

Minister Šturm je v pravosodju našel službo vrsti do nedavnega najvišjih političnih funkcionarjev

Minister Šturm in Robert Marolt

Minister Šturm in Robert Marolt
© Matej Leskovšek

Tri dni pred potrditvijo nove vlade v državnem zboru je stara vlada s položaja državnega sekretarja na pravosodnem ministrstvu razrešila Roberta Marolta, da ga je lahko imenovala za državnega pravobranilca z osemletnim mandatom. Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman pa je dobila kar novo notarsko izpostavo.
Izmed devetih kandidatov je pravosodni minister Lovro Šturm - zadnja štiri leta nadrejeni Maroltu - izbral dva, svojega državnega sekretarja in pa priznanega strokovnjaka Boštjana Tratarja, doslej pomočnika državnega pravobranilca v Ljubljani. Marolt, ki si je v preteklosti želel postati celo notar, a ni izpolnjeval pogojev, je postal pravobranilec, torej nekakšen odvetnik države, skoraj povsem brez praktičnih izkušenj za delo, ki ga bo opravljal. Edino približno referenčno delo sega v čas med letoma 1993 in 1996 na Višjem sodišču v Ljubljani. Dobršen del teh izkušenj pa je obvezen za vse, ki se nameravajo zaposliti v pravosodju, pravosodna praksa je namreč zakonski pogoj za opravljanje pravniškega državnega izpita. Vse ostalo so bile »vodstvene« oziroma »menedžerske« delovne naloge in funkcije. Opis del, ki ustreza tudi Maroltovim zadnjim štirim letom na ministrstvu. Izkušenj v civilnem pravu, ki bi jih za novo delovno mesto najbolj potreboval, Marolt sploh nima.
Zakaj si dodatno pozornost zasluži ravno Marolt, če pa je vlada po volitvah na podoben način poskrbela za desetine, če ne kar stotine svojih kadrov? Ker je njegovo delo na ministrstvu za pravosodje med poznavalci razmer naletelo na precej negativnih kritik. Glavni svetovalec projekta zmanjšanja sodnih zaostankov pri izvršbi, Hans Ulrich Brochert, je pred približno letom in pol v intervjuju za Mladino o razmerah na pravosodnem ministrstvu povedal: »Nekateri ministru podrejene vodje za posamezna področja izvajajo tudi nezdrave časovne pritiske. Nekatere zakonske spremembe morajo pripraviti v nekaj tednih, največ mesecih, kar ni mogoče,« in misel končal z besedami: »Odgovorni z visokih položajev na ministrstvu bi morali vedeti, da je za dobro in natančno opravljeno delo potrebno več časa, drugače bo čez eno ali dve leti spet treba spreminjati zakon. Gre za napačno pot, boljša je gotovo en premišljen in velik korak v pravo smer.« Brochert je imel prav, najlepši primer je novi kazenski zakonik, ki bo spremembe zagotovo doživel v kratkem, čeprav velja šele tri tedne. In eden izmed »odgovornih na ministrstvu«, o katerih je govoril nemški strokovnjak, je tudi Marolt. Celo več, Marolt je bil prvi med njimi, »ministru neposredno podrejeni vodja«, ki je gnal vse ostale. Če omenimo le eno negativno kritiko, ki pa zagotovo šteje več, ker jo je izrekel strokovnjak brez osebnih zvez in interesov na pravosodnem ministrstvu in nasploh v Sloveniji. Generalni državni pravobranilec Lucijan Bembič ni hotel izdati, kakšno mnenje so v postopku imenovanja spisali o Maroltu, potrdil pa je, da postopek pri nekaterih zadnjih imenovanjih novih pravobranilcev ni bil običajen. Doslej je namreč glede na potrebe predlog za novo pravobranilsko mesto v posameznem kraju dalo generalno pravobranilstvo, ministrstvo za pravosodje pa izvedlo razpis in imenovalo pravobranilca. Pri imenovanju Marolta pa tega predloga ni bilo, a se je ministrstvo kljub temu odločilo, da ljubljansko pravobranilstvo potrebuje dodatnega pravobranilca. Na državnem pravobranilstvu je zatočišče našla tudi dolgoletna poslanka Polonca Dobrajc, ki je bila v zadnjem mandatu poslanka SDS. Vlada jo je za pravobranilko v Ljubljani imenovala že v začetku septembra, Dobrajčeva pa je potem na listi SDS neuspešno nastopila na državnozborskih volitvah kakih štirinajst dni kasneje.
Pred dnevi pa je javnost najbolj presenetila novica, da bo bivša ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman v prihodnje notarka na Brezovici, kjer doslej še ni bilo notarske pisarne. Notarstvo je ena najbolj donosnih vej v pravosodju, notarje, število in kraje notarskih pisarn pa določa minister za pravosodje. Tako je pred časom za notarko v Kopru imenoval Polko Boškovič, sicer življenjsko sopotnico Francija Matoza, odvetnika koprskega župana Borisa Popoviča in vrste drugih s preteklo oblastjo povezanih imen. Vendar se Boškovičeva lahko pohvali vsaj z izkušnjami, pridobljenimi na koprskem sodišču. Cotmanova pa je bila pred imenovanjem za ministrico državna sekretarka svojemu predhodniku, pred tem vodja parlamentarnega oddelka za peticije in sekretarka komisije za peticije, na začetku svoje poklicne poti je bila zaposlena na občini Ormož in na geodetski upravi, želela pa je postati tudi varuhinja človekovih pravic. Enako kot Marolt bo torej tudi Cotmanova novo, odgovorno delovno mesto zasedla brez potrebnih izkušenj. Enako kot Marolt je tudi Cotmanova NSi-jev kader.
Nenavadna je tudi odločitev Cotmanove, ki je bila ministrica zadnje dve leti, da se prijavi na razpis za notarko štiri mesece pred iztekom mandata. Razpis je bil namreč objavljen že 4. julija, minister Šturm pa jo je imenoval šele po volitvah, točneje 10. oktobra. Novopečena notarka pomislekov o svojem imenovanju ni želela komentirati.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.