Darja Kocbek

4. 12. 2008  |  Mladina 49  |  Ekonomija

Brez vizije in strategije

Kaže, da so nekaterim članom uprave in nadzornega sveta slovenske naftne družbe Petrol pomembnejši zasebni interesi kot dolgoročni razvoj družbe

Petrol

Petrol
© Borut Peterlin

Brez naftnih derivatov se ustavi promet, tudi velik del industrije mora ustaviti stroje. Glavni oskrbovalec Slovenije z naftnimi derivati je Petrol, njegov delež na trgu je okrog 75 odstotkov. Tudi od ogrevanja z zemeljskim plinom, ki ga dobavlja Petrol kot koncesionar v številnih občinah, je odvisnih kar precej prebivalcev Slovenije. Takšna družba je za državo strateškega pomena. Lastniki, uprava in nadzorni svet Petrola po informacijah, ki vse pogosteje prihajajo v javnost, tega ne razumejo. Kaže, da so nekaterim članom uprave in nadzornega sveta pomembnejši zasebni interesi. Kako lahkotno jemljejo skrb zbujajoče informacije o domnevnem osebnem okoriščanju, je v tem tednu pokazal pogovor s predsednikom uprave Markom Kryžanowskim in predsednikom nadzornega sveta Viktorjem Barago za Finance.
Nobeden ni zanikal, da so v upravi in nadzornem svetu med člani nesoglasja, a kljub temu nista pripravljena ukrepati. Ko gre za obtožbe na račun predsednika nadzornega sveta, slednji napoveduje ukrepanje, ko gre za druge domnevne nepravilnosti, na podlagi časopisnih člankov ne namerava ukrepati. Viktor Baraga naj bi bil namreč po pisanju Dnevnika vpleten v nedovoljene nepremičninske posle na Balkanu. Kdor ima čisto vest, lahko mirne duše takoj zahteva preiskavo. Petrol kot eno strateških slovenskih podjetij se vse bolj zapleta v vprašljive posle.
Ta družba že vse od tragične smrti uglednega predsednika uprave Franca Premka v začetku leta 1998 nima vodstva, ki bi ga tako pomembna družba morala imeti. Janez Lotrič, ki je leta 2005 v valu zamenjav, ki jih je v podjetjih izvedla vlada Janeza Janše, odstopil iz osebnih razlogov, se je zapletal v spore s predsednikom nadzornega sveta Miranom Mejakom, pa tudi upravo je menda vodil precej konfliktno. Lotrič je kljub temu dejavnost podjetja začel širiti, čeprav se je preveč oklepal zgolj distribucije naftnih derivatov. Kljub temu je bil resen poslovnež in Petrol je veljal za resno podjetje.
Marko Kryžanowski s svojimi izjavami in dejanji ne kaže prav velikega zaupanja. Z vojno za prevzem Istrabenza se je Petrol začel še obnašati kot finančni holdingi in drugi špekulanti, ki so prekupčevali z delnicami na finančnem trgu. Petrol zato vse bolj stagnira in zaostaja za primerljivimi družbami v tujini.
Avstrijski OMV v času, ko se Petrol v glavnem ukvarja sam s seboj in z nesoglasji znotraj uprave in nadzornega sveta, uspešno vlaga v razvoj in se pripravlja na nove čase, ki čakajo energetska podjetja. Lani je po podatkih evropske komisije v raziskave in razvoj vložil 15,4 milijona evrov in je med najbolj uspešnimi naftnimi družbami v Evropi. Generalni direktor francoske nacionalne naftne družbe Total Christophe de Margerie se osredotoča na strategije za prihodnost, ko nafta in plin ne bosta več glavni gorivi, čeprav je prepričan, da se bo to zgodilo šele čez nekaj desetletij. Energetski projekti so dolgoročni projekti, nanje se je treba dolgo časa pripravljati, dolgotrajna je njihova izvedba, pa tudi finančno so zahtevni. Energetska podjetja zaradi tega potrebujejo dolgoročno vizijo in jasno strategijo, še posebej, ker je podnebne spremembe in energijo treba čim prej povezati, kakor pravi de Margerie.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.