Urša Marn

4. 12. 2008  |  Mladina 49  |  Politika

Kje vzeti in komu dati?

S kakšnimi ukrepi si Slovenija lahko pomaga iz krize in kje lahko dobi manjkajoči denar

Nadminister Mitja Gaspari in predsednik vlade Borut Pahor

Nadminister Mitja Gaspari in predsednik vlade Borut Pahor
© Borut Krajnc

Zaradi padca povpraševanja, ki je že prizadelo evropsko gospodarstvo, države iščejo notranje vire, s katerimi bi si zagotovile izhod iz krize. Vlada Boruta Pahorja naj bi sveženj fiskalnih ukrepov za oživitev gospodarstva pripravila do sredine decembra, vreden naj bi bil okoli 420 milijonov evrov, v praksi pa naj bi začel učinkovati šele po sprejetju proračunskega rebalansa.
Za zdaj je že jasno, da sveženj ne bo vključeval začasnega znižanja davka na dodano vrednost. Doslej je DDV začasno znižala le Velika Britanija, in sicer s prvotne 17,5-odstotne na 15-odstotno stopnjo, zaradi česar se bo v britanski državni proračun steklo za okoli 12,5 milijarde funtov manj denarja ali skoraj en odstotek bruto domačega proizvoda. Glavni namen znižanja DDV-ja je oživitev usihajočega povpraševanja. Velika Britanija je ta ukrep namenoma sprejela pred novoletnimi prazniki, ko ljudje zaradi popustov zapravljajo največ. Znižanje DDV-ja, zlasti če je tak ukrep sprejet za krajše časovno obdobje, ima dva učinka. Po eni strani pospešuje potrošnjo, saj je dobrine mogoče kupiti po nižji ceni. Večja potrošnja vpliva na dvig proizvodnje, to pa vpliva na dvig gospodarske rasti in zaposlovanja. Po drugi strani pa se s povečano potrošnjo vsaj deloma nadomesti izpad proračunskih prihodkov. Toda obstaja resen dvom o tem ukrepu. Kriza je že načela zaupanje potrošnikov, zato jih znižanje DDV-ja ne bo nujno spodbudilo k zapravljanju. Vprašanje je tudi, kaj takšno znižanje DDV-ja pomeni za davčno konkurenčnost med državami. Obstaja nevarnost, da bodo ljudje iz enih držav kupovali samo v drugih državah in tako zagnali samo nekatera evropska gospodarstva. Članice evroobmočja, še zlasti Nemčija, znižanju DDV-ja niso naklonjene, kar je razumljivo, če vemo, da je DDV daleč najpomembnejši proračunski vir. V Sloveniji DDV v proračun na letni ravni prispeva približno štiri milijarde evrov ali skoraj polovico vsega proračunskega denarja. Če bi ga znižali za dve odstotni točki, bi proračun prikrajšali za okoli 80 milijonov evrov. Poleg tega je treba vedeti, da evropske države praviloma poznajo samo eno stopnjo DDV-ja, v Sloveniji pa imamo dve, torej 20-odstotno in znižano 8,5-odstotno stopnjo. To v povprečju pomeni, da je naš DDV že zdaj nižji od britanskega in da nimamo manevrskega prostora za znižanje. Obstaja pa še en tehten argument. »Znižanje DDV-ja ima največji učinek v bogatejših državah z visoko potrošnjo, precej manjšega pa v majhnih in izrazito izvozno usmerjenih državah, kot je na primer Slovenija,« opozarja ekonomist dr. Bogomir Kovač.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članke za daljše obdobje, se morate prijaviti. Prijavite se . Ostala ponudba naročniških paketov se nahaja TUKAJ.

Celotna številka Mladine je vaša za 3,7 evra. Za nakup tedenskega dostopa do vsebine pošljite SMS z vsebino MLADINA2 na številko 7890.

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €
  • Polletni zakup ogleda člankov
    75 €
  • Letni zakup ogleda člankov
    149 €
  • Spletna Mladina - mesečna naročnina na spletne vsebine, prekini kadarkoli
    14 €

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.