Darja Kocbek

4. 12. 2008  |  Mladina 49  |  Politika

Šibki mediji, bolna politika

Kdo, če ne mediji in velika publicistična imena, lahko po zmedi, ki jo je povzročila finančna kriza, pomaga družbi najti pravo smer?

Zaradi gospodarske krize je v težavah vse več medijskih hiš. Združevanje uredništev, odpuščanje novinarjev in drugi varčevalni ukrepi se iz ZDA zdaj selijo tudi v Evropo. Delovne knjižice zadnje tedne vse pogosteje dobivajo novinarji v Nemčiji, bralci pa imajo v kioskih na voljo vse manjšo ponudbo časopisov. Bernd Kundrun, predsednik uprave družbe Gruner + Jahr, ki je največji založnik časopisov v Evropi, je dejal, da bodo podjetja zaradi gospodarske krize nadpovprečno zmanjšala oglaševanje. Zaradi tega po njegovem ni mogoče izključiti, da se bodo prihodki medijskih hiš od oglasov leta 2009 zmanjšali za več kot 10 odstotkov. Težave grozijo predvsem srednje velikim in majhnim založnikom, nekateri bodo najbrž tudi propadli. »Majhni in srednje veliki založniki, ki nimajo solidne podlage za financiranje in je njihov poslovni rezultat nekje okrog ničle, utegnejo v prihodnjem letu ali dveh zabresti v težave,« je za Frankfurter Allgemeine Zeitung povedal Kundrun. Po njegovem je težko ugotoviti, kaj bi podjetja spodbudilo, da bi spet povečala oglaševanje.
V založbi Gruner + Jahr so povedali, da se jim bo promet v prihodnjih osmih letih v najslabšem primeru zmanjšal za 20 odstotkov. V sklopu varčevalnih ukrepov so v začetku novembra objavili združitev uredništev gospodarskih časopisov Capital, Impulse, Börse Online in Financial Times Deutschland. Povsem razpustili bodo uredništva v Münchnu in Kölnu in vse časopise delali v razširjenem uredništvu v Hamburgu. Zaposlitev bo izgubilo 110 novinarjev, ki pa lahko kandidirajo za delovna mesta v skupnem uredništvu v Hamburgu, a za nižje plače, poleg tega kolektivna pogodba zanje ne bo veljala. Tudi tam delovnih mest ni dovolj za vse, ampak zgolj za slabo polovico. Novinarje je še dodatno razjezil Bernd Buchholz, vodja nemških časopisov pri založbi Gruner + Jahr. Ko je napovedal varčevanje tudi v uredništvu revije Stern, ki prinaša še solidne dobičke, je dejal, da je treba »ljudem, ki se sončijo na strehi, povedati, naj se dvignejo iz ležalnikov in odložijo osvežilne napitke«. Jezni novinarji so menda skoraj uresničili namero, da mu pred vrata naložijo kup ležalnikov, je poročal Spiegel.

“Ljudomrzniške” metode pri odpuščanju

Aktiva novinarjev časopisov Capital in Impulse sta se odločila skupaj z zastopstvom delavcev s pismom opozoriti lastnike založbe Gruner + Jahr »na nesprejemljive metode iz Hamburga«, saj se hvalijo, da so zgledni delodajalci, in prisegajo na kulturen odnos do zaposlenih. Opozarjajo, da so njihove metode »ljudomrzniške«, s svojim ravnanjem pa občutno kršijo pravila kulturnega poštenega odnosa do zaposlenih. »Obnašajo se kot kobilice,« je za Spiegel povedal eden od predstavnikov zaposlenih. Adolf Theobald, ustanovitelj revije Capital, pa je pristavil, da bi bilo naivno še zmeraj verjeti, da obstaja podjetniška kultura. Besedo kultura bi bilo po njegovem mnenju najbolje takoj črtati. V družbi Bertelsmann, ki je solastnik založbe Gruner + Jahr, so menda zgroženi nad odnosom do zaposlenih, kot ga opisujejo aktiva novinarjev in zastopstvo zaposlenih v založbi. Delovnih mest kljub temu ne bodo rešili, saj se strinjajo z združitvijo uredništev v Hamburgu. Buchholz pa se izgovarja, da je bolj pošteno ljudem »na trd način, ki ga do zdaj niso bili vajeni,« povedati resnico, kot jim ponujati delovna mesta, ki jih v resnici ne nameravajo odpreti, saj je že odločeno, da bodo ukinili 60 delovnih mest. Kako bo delalo novo veliko uredništvo v Hamburgu, še ne ve nihče.
Založniška hiša Springer namerava zmanjšati stroške s prodajo regionalnih časopisov, založnik Holtzbrinck, ki med drugimi izdaja Zeit, Handelsblatt in Wirtschaftswoche, je prav tako že napovedal krčenje stroškov, WAZ združuje uredništva regionalnih časopisov v Porurju. Od štirih časopisov, ki jih izdaja na tem območju, prinaša dobiček le še največji, Westdeutsche Allgemeine Zei-tung z naklado 550 tisoč izvodov. Ker tudi ta časopis očitno izgublja bralce, ne more več pokrivati izgube preostalih treh, zatrjujejo v WAZ-u. Sestrski dnevnik Westfälische Rundschau ima letos na primer 20 milijonov evrov izgube, donos na kapital je negativen v višini 30 odstotkov. Če ne bi izhajal v sklopu WAZ-a, ga najbrž ne bi bilo več, so zatrdili v založbi.

Izguba publicistične raznolikosti

WAZ, ki se v Sloveniji omenja kot kandidat za nakup Večera, se je torej odločil, da bo varčeval tako, da bodo časopise, ki so prej med seboj konkurirali in tekmovali za bralce, zdaj ustvarjali isti novinarji. Večino člankov za regionalne dnevnike bodo napisali v uredništvu v Essnu, lokalna uredništva bodo združili, nekaj jih bodo tudi razpustili. Skupina WAZ poslej v Porurju, ki ima 5,3 milijona prebivalcev, v skoraj nobenem mestu ne bo več imela avtonomnega lokalnega uredništva. Na območju, ki obsega 4500 kvadratnih kilometrov, bo izhajal samo en regionalni časopis. V časniku Zeit so zapisali, da združevanje uredništev lokalnih časopisov v Porurju pomeni morda največjo »izgubo publicistične raznolikosti po drugi svetovni vojni« v Nemčiji v enem samem dnevu.
Založnik DuMont prav tako zmanjšuje število zaposlenih, a drugače od založbe Gruner + Jahr to počne z odpravninami. Število novinarjev zmanjšuje zaradi tega, ker bodo članke za njegove časopise FR, Kölner Stadt-Anzeiger in Mitteldeutsche Zeitung večinoma pisali v enem uredništvu. DuMont se je torej odločil za enak način varčevanja kot WAZ. Nekateri založniki gredo pri varčevanju z novinarskimi plačami še dlje. Za nekatere svoje časopise novinarjev sploh nimajo več zaposlenih, saj jih delajo izključno pogodbeni sodelavci in novinarji, ki so zaposleni prek agencij. A to še ni najhujše za novinarstvo. Založba Madsack novinarjev sploh nima več. Pred slabima dvema mesecema je začela izdajati časopis Giessener
Zeitung, ki izide dvakrat na teden. V njem objavlja samo članke, ki jih pošljejo bralci. V založbi so tako trdno prepričani o uspehu tega projekta, da načrtujejo enake časopise še za manjše skupine bralcev, kot so društva, manjši kraji, ulice ali celo stanovanjski bloki. Verodostojnosti informacij, ki jih pošljejo bralci, seveda nihče ne preveri, zato takšni časopisi nimajo nič več skupnega z novinarstvom.
V ZDA se časopisni založniki z enakimi težavami kot Nemci ubadajo že veliko dlje. Tam je zdaj novo, da sta se založnika dveh znanih časopisov Christian Science Monitor in US News & World Report pravkar odločila tako rekoč ukiniti tiskano izdajo in izdajati časopis le na spletu. Dnevnik Christian Science Monitor, ki izhaja slabih 100 let, je imel lani 19 milijonov dolarjev izgube. Od aprila ga bodo naročniki dobili prek elektronske pošte v obliki pdf, da si ga bodo lahko sami natisnili na papir, če bodo to želeli, hkrati pa bodo imeli na voljo še sproti osveženo spletno stran časopisa. Bralci, ki se tiskanemu časopisu nočejo odpovedati, se bodo lahko za 89 dolarjev na leto naročili na tiskano sobotno izdajo. »Zjutraj ni nič boljšega kot skodelica kave in časopis, toda prej ali slej bo treba spremeniti navade,« je za časnik Zeit povedal urednik John Yemma.
Nepremičninski mogotec Mortimer Zuckerman, izdajatelj US News & World Reporta, ki je tretji največji politični tednik v ZDA, je še pred petimi meseci upal, da bo ohranil tiskano izdajo. Stroške je skušal znižati s spremembo iz tednika v štirinajstdnevnik. Zdaj je sporočil, da v primerjavi z založniškimi hišami nima ustreznega finančnega zaledja, zato se je moral odločiti samo za spletno izdajo. V tiskani obliki bo News & World Report izhajal le maja, ko objavi popularno lestvico bolnišnic, univerz, avtomobilov in domov za ostarele. US News & World Report, ki je enako kot drugi splošni informativni tedniki v ZDA odvisen predvsem od oglasov velikih nadnacionalk, je imel letos za 32 odstotkov manj prihodkov od oglasov. Oglasni prihodki tednikov Time in Newsweek so se zmanjšali za 25 in 23 odstotkov. Naklada US News & World Reporta se je letos zmanjšala za 10 odstotkov, Tima le za 0,3 odstotka in Newsweeka za 13 odstotkov.

Opustitev tiskane izdaje ni rešitev

Številni regionalni časopisi v ZDA so se za opustitev tiskane izdaje odločili že pred meseci. Do leta 2007 so naklade ameriških časopisov v povprečju padale po 2 odstotka na leto, letos je padec kar 5-odstoten. Zmanjševanje naklade je uspelo ustaviti le gospodarskemu dnevniku Wall Street Journal in splošnemu rumenemu dnevniku USA Today. Ukinitev tiskane izdaje in izhajanje samo na spletu ni rešitev za tisk. Založniki namreč še vedno v povprečju 92 odstotkov prihodkov ustvarjajo s tiskanimi izdajami. Zato ob sedanjih težavah tiska ves čas visi v zraku vprašanje, kdo bo v prihodnjih petih, desetih ali 20 letih plačeval novinarje, ki bodo delali za tiskane medije. Frank Schirrmacher, izdajatelj Frankfurter Allgemeine Zeitunga, je pripomnil, da nekateri novinarji v tiskanih medijih že izgubljajo samozavest, in to v času, ko jih družba najbolj potrebuje. »Kdo, če ne velika publicistična imena, po zmedi, ki jo je povzročila finančna kriza, lahko pomaga družbi najti pravo smer? Mi znamo to najbolje,« je dejal za Spiegel.
Nemški založniki menijo, da se jim bodo prihodki od oglasov prihodnje leto zmanjšali vsaj za 5 do 10 odstotkov. »V Nemčiji je še zmeraj preveč založnikov in preveč časopisov,« je za Spiegel povedal eden od znanih založnikov. V Zeitu se s tem ne strinjajo. »Živa demokracija potrebuje živahno razpravo o javnih zadevah in časopisi so stoletja pomagali pri tem. Okrepili so informacijski tok, spodbujajo izmenjavo mnenj,« so opozorili. V Spieglu pa so posvarili, da je objavljanje člankov istih novinarjev v več časopisih nevarno za novinarstvo. Posamezen bralec morda ne opazi, da le en novinar objavlja članke o neki občini v več časopisih, toda kdo naj preverja njegove informacije, če se, recimo, dobro razume z županom? »Lepi časi za politiko, če je treba za novinarsko konferenco v mestni hiši pripraviti le en stol, a slabi časi za pluralistično novinarstvo,« je zapisal Spiegel.
William Horsley, vodja Združenja evropskih novinarjev (AEJ), je dejal, da so tiskani mediji in televizija v zdravi demokraciji hkrati pes čuvaj, preiskovalec in posrednik med oblastjo in splošno javnostjo. V EU je ta naloga posebej pomembna, ker 500 milijonom ljudi ne vlada oblast, ki bi jo na volitvah lahko zamenjali. Evropski mediji so zdaj v precej slabem položaju pri opravljanju svoje naloge nadzornika evropskih institucij in vlad, ker se zaradi vse večje šibkosti spoprijemajo z nezaupanjem javnosti, izgubo neodvisnosti, z vse več cenzure in nizko moralo. Šibkost medijev je po Horsleyjevih besedah problem za demokracijo v Evropi, s katerim se morajo spoprijeti voditelji držav članic. »Zaradi napadov na svobodo izražanja po vsej celini in koncentracije lastništva utihnejo neodvisni novinarji, zato so mediji v slabi kondiciji in ne morejo biti posrednik med oblastjo in ljudstvom. Evropa potrebuje zaupanja vredne in raziskovalne medije, ki so sposobni nadzirati vlade in vzpostaviti zaupanje ljudi vanje,« je zagotovil William Horsley. Šibki mediji so po njegovih besedah značilnost bolne politike.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.