11. 12. 2008 | Mladina 50
Zaslužki nove vlade
Objavljamo podatke o premoženju sedanjih ministrov in premiera
Ljudje na sliki so lani zaslužili za pol Patrie. (Nekaj več kot milijon evrov)
© Borut Krajnc
Kakšno je premoženje vladajočih? In kakšno bo čez štiri leta? V Sloveniji so to zasebni podatki, ki jih politiki niso dolžni razkriti. Odkar smo dobili komisijo za preprečevanje korupcije, morajo sicer vsi funkcionarji, teh je okrog 4000, komisijo sproti obveščati o spremembah, toda javnost vpogleda v podatke o njihovih zaslužkih, postranskih dejavnostih, lastništvu premičnin ali nepremičnin nima. Povsem drugače je v nekaterih drugih državah, denimo na Hrvaškem, kjer so zaradi razmaha korupcije podatki o premoženju hrvaških politikov in njihovih družinskih članov od leta 2005 javno objavljeni na spletu (www.sukobinteresa.hr).
Ker je vprašanje korupcije in klientelizma že vsaj od predvolilnega boja leta 2004 ena najpomembnejših političnih tem v Sloveniji, se je Janševa vlada s tako imenovanim »Virantovim« etičnim kodeksom prva zavezala, da bo objavila podatke o premoženju svojih članov. A kljub temu prva garnitura ministrov ni bila posebej navdušena nad novo prakso. Ko so novinarji zahtevali podatke, so jih na ministrstvu za javno upravo opozorili, da etični kodeks velja le »za vnaprej« in ne za nazaj. Eden od ministrov, podpredsednik SDS Milan Zver, je v zameno za objavo svoje dohodninske napovedi zahteval podatke o dohodnini novinarja, drugi visoki politiki pa so kakšen podatek »pozabili«. Denimo podatek o svojih kapitalskih naložbah. Večinoma so sicer člani vlade in podpisniki kodeksa svoje dohodninske napovedi pošiljali, drugi funkcionarji pa ne. France Cukjati, drugi mož v državniški hierarhiji, je vztrajal, da je premoženje njegova zasebna stvar.
A že z delnim dostopom do podatkov o premoženju politikov so bile razkrite marsikatere anomalije. Postalo je na primer znano, da lahko državni uradniki s poučevanjem ob koncu tedna zaradi načina organizacije izrednega študija zaslužijo toliko, kolikor znaša njihova redna plača. Takšen je bil prav primer Gregorja Viranta, ko je bil še državni sekretar. Z učenjem na treh fakultetah je zaslužil več kot 48 tisoč evrov na leto. Tudi v novi, Pahorjevi vladi so na vrhu lestvice profesorji. Virantu se je približal šolski minister Igor Lukšič, ki je za predavanja izrednim študentom in študentom na podiplomskem študiju poleg plače zaslužil še 23 tisoč evrov.
Eden največjih »kapitalistov« prejšnje vlade je bil bivši predsednik SLS Janez Podobnik. Javnosti sicer ni razkril, koliko delnic Pivovarne Laško ima, je pa bilo iz njegove dohodninske napovedi za leto 2005 razvidno, da so mu samo dividende prinesle 2500 evrov. Podobnik se je leta 2007, saj je bil dobro obveščen, odločil za prodajo delnic Istrabenza, Merkurja, Petrola, Žita, Luke Koper in Intereurope, s čimer je zaslužil 75.096 evrov. V novi vladni garnituri je daleč največja »kapitalistka« predsednica LDS Katarina Kresal. A Kresalova je, prav zaradi morebitnih očitkov, da bo izkoriščala notranje informacije, svoje premoženje prepustila v upravljanje banki. Ta trenutek so njene kapitalske naložbe vredne okrog 350 tisoč evrov, lani pa je s prodajo delnic zaslužila 309 tisoč evrov.
Morda bi lahko premoženje iz istih razlogov dal v upravljanje banki tudi gospodarski minister Matej Lahovnik, katerega portfelj je danes, ko so vrednosti delnic krepko zgrmele na dno, vreden okrog 190 tisoč evrov. Med zanimivejšimi je še primer finančnega ministra Franceta Križaniča, ki je tudi 17-odstotni lastnik Ekonomskega inštituta Pravne fakultete.
Protikorupcijska komisija je na največ neposlušnosti in interesnih konfliktov naletela pri »lokalnih« funkcionarjih. Tako denimo po lokalnih volitvah kar 695 večinoma novih občinskih svetnikov svojega premoženja ni prijavilo. Na začetku leta 2008 je kljub obvestilom občinam in večkratnim opozorilom na seznamu še vedno ostalo 71 »upornikov«. Nova vlada bi se lahko takšnim zapletom elegantno izognila, če bi po zgledu drugih držav, od ZDA do Romunije, od lokalnih politikov zahtevala objavo podatkov o družinskem premoženju na spletu.
Zanimivo je, da Borut Pahor ta teden ni vedel, da to še ni mogoče. Na novinarsko vprašanje je odgovoril, da »tisti, ki so funkcionarji, morajo predložiti informacijo o svojem premoženju. Javnost mora izvedeti za informacijo o njihovem premoženjskem stanju.« Na opozorilo novinarja, da ti podatki v Sloveniji še niso objavljeni, je Pahor odvrnil: »No, če še niso, potem morajo biti. Vaše opozorilo bom vzel na znanje.« Bomo videli.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.