Marcel Štefančič, jr.

11. 12. 2008  |  Mladina 50  |  Svet  |  Komentar

Pogled nazaj

Amerika vse bolj koketira s koncepti utopičnega socializma

Roman Pogled nazaj

Roman Pogled nazaj

Ameriški pisatelj Edward Bellamy je leta 1888 objavil roman Pogled nazaj (Looking Backward), v katerem Julian West, fant iz Bostona, leta 1887 pade v neke sorte mesmeristični trans, zaspi in se zbudi leta 2000 - prav tako v Bostonu. Toda Amerika se je medtem povsem spremenila: Julian West je zaspal v kapitalizmu, zbudi pa se v socializmu! Delovni čas je zdaj bistveno krajši - ljudem ni treba več garati od zore do mraka. Tudi delovna doba je krajša - le 24 let. Vsakdo lahko opravlja poklic, ki mu najbolj ustreza. Za rekreacijo in relaksacijo je dovolj časa. Vsi se upokojijo pri petinštiridesetih. Proizvajalna sredstva so v skupni lasti - v lasti vseh. Bogastvo in dobrine se enakopravno delijo. Zadolženosti ni več. Pomanjkanja tudi ne. Ljudje uporabljajo kreditne kartice. Vojn ne napovedujejo več Franciji, Angliji in Nemčiji, ampak lakoti, mrazu in pomanjkanju. Julian West je navdušen, ko opazi, da ni več dimnikov in dima, in ko izve, da so »kruto metodo izgorevanja, od katere je bilo odvisno segrevanje«, odpravili.
Poslovanje in trgovanje sta po novem organizirani tako, da preskočita vso tisto množico posrednikov, ki produktom dvigujejo ceno. Družba, ki je ugotovila, da je tekmovalni ekonomski sistem do vseh preveč krut, nepravičen in poniževalen in da neprofitna industrija človeštvu služi bolje kot privatne korporacije, je po novem kooperativna, solidarna, partnerska. Prišla je pač do točke, ko je imela le dve možnosti: ali bo postala solidarna - ali pa bo zdrsnila v kaos in krizo. Ljudje so se uprli »koncentracijam kapitala«, »kapitalskim agregatom«, v katerih so videli nekaj tiranskega in opresivnega - način, kako jih skušajo neodgovorne, monopolistične, vsemogočne korporacije spraviti v suženjstvo, v »spektakel bede«. Rezultat: družbeno bogastvo je večje kot kadarkoli. Intelektualno bogastvo tudi. Ljudje so bolj produktivni in bolj kreativni kot kadarkoli. Kapitalistični izreki, recimo »Tvoja nuja je moja priložnost«, niso več držali vode. Toda do spremembe ni prišlo po nasilni, ampak po mirni poti, evolucijsko, brez revolucije: ljudje, nezadovoljni z vse hujšo neenakostjo in vse večjimi koncentracijami kapitala ter ozaljšani s štrajki, delavskimi organizacijami in sindikati, so ugotovili, da tako ne gre več. Argumentov proti spremembi preprosto ni bilo več.
Sebični, pohlepni, izkoriščevalski individualizem, na katerem je temeljila prejšnja družba, ni dojel, da je lahko profit bistveno večji, če se ljudje združijo. Ljudje so prišli do spoznanja, da sta industrija in trgovina bistveni za njihovo preživetje in da jih je nesmiselno prepuščati privatnim rokam, ki mislijo le na svoj privatni profit - to bi bilo tako, kot če bi vodenje politike prepustili kraljem. Ne, ljudje niso bili več tako nori, da bi biznis prepustili razredu, ki v njih vidi le plen, ki zlorablja njihovo nesrečo in ki jih hoče izstradati. Razlog več, da tudi kontrole nad gospodarstvom niso prepustili politikom. »Ljudstvo je postalo edini kapitalist.« Ljudje so se enakomerno zaposlili v različnih industrijah (»po potrebah industrij«), preostanek delovne sile pa se je zaposlil pri gradnji stavb, cest, infrastrukture - pri ustvarjanju »fiksnega kapitala«. Oziroma: »Delavec ni državljan zato, ker dela, ampak dela zato, ker je državljan
Bellamyjev Pogled nazaj je bil pop senzacija, orjaški bestseller, pravi superseller, eden izmed največjih tedaj - takoj za Kočo strica Toma in Ben-Hurom. Roman je bil zelo vpliven. Ne le da je sprožil val utopičnih romanov, ampak je sprožil pravo gibanje - politično, socialno, masovno gibanje. »Bellamyjevi klubi« so se rojevali kot gobe po dežju, prav tako pa tudi utopične skupnosti, zmodelirane po Ameriki iz romana Pogled nazaj, ki je ustvaril množico socialistov - množico Američanov, ki so hoteli živeti tako kot Američani v Pogledu nazaj. Bellamyjev je vplival na vse - tudi na dizajn slovite Bradburyjeve stavbe, ki so jo zgradili v Los Angelesu (in ki nepozabno nastopa v Iztrebljevalcu), in na Eugena V. Debsa, največjega ameriškega socialista in večkratnega predsedniškega kandidata, ki se je usodno spreobrnil prav pod vplivom Pogleda nazaj.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.