Geoplin - slovenski Gazprom
400 milijonov evrov prihodkov in 30 milijonov dobička
Geoplin
© Borut Krajnc
Ko z dobavo plina ni težav, o družbi Geoplin v javnosti ni veliko slišati, čeprav gre za podjetje, ki obrača zelo veliko denarja. Glavni direktor Alojz Stana je novembra lani napovedal, da bo družba leto 2008 končala s 400 milijoni evrov prihodkov in s 30 milijoni evrov dobička. V letu 2007 je skupina imela 27,9 milijona evrov čistega dobička. Do leta 2005 je bila samo ena družba Geoplin, novo podjetje Geoplin plinovodi je bilo takrat treba ustanoviti v skladu z evropsko direktivo, ki zahteva ločitev trgovanja s plinom, kar počne Geoplin, od dejavnosti prenosa zemeljskega plina, kar opravlja družba Geoplin plinovodi.
Začetki Geoplina sicer segajo v leto 1975, ko se je v Sloveniji začela gradnja plinovodnega omrežja. Zaradi tega so takratni največji odjemalci postali tudi pomembni lastniki družbe. Zdaj je največja lastnica Geoplina z 31,4-odstotnim deležem država, s 27,6-odstotnim deležem pa ji sledi družba Petrol. Oba sta svoj delež v Geoplinu občutno povečala v času vlade Janeza Janše. Geoplin plinovodi je v 100-odstotni lasti Geoplina. Država ima torej glavno besedo v Geoplinu, tako prek svojega lastnega deleža kot tudi prek deleža družbe Petrol.
Nemški Ruhrgas je najprej neuspešno poskušal prek slovenske družbe Ekopur, ki je zdaj s 6,5-odstotnim deležem eden večjih posamičnih lastnikov družbe, pridobiti večji lastniški delež v Geoplinu. Ker je bilo takrat v slovenski energetiki aktualno iskanje strateških partnerjev, je leta 2002 takratna uprava skupaj z oblastjo poskušala uporabiti še to pot. Uprava in nadzorni svet Geoplina sta na skupščino, ki je bila junija 2002, uvrstila predlog za razpravo o vstopu tujega strateškega partnerja, da bi Geoplin prek njega ob predvidenem odprtju trga s plinom ohranil vrednost premoženja svojih lastnikov in zagotovil stabilni trg z zemeljskim plinom. Predlagala sta, da bi strateški partner kupil lastne deleže družbe Geoplin do višine 25 odstotkov plus 1 delnica.
To namero je preprečil Petrol, ki je bil takrat 13-odstotni lastnik Geoplina, z njim so se strinjali tudi Sava, Gorenje in Energetika Ljubljana. Sklicevali so se tudi na nacionalni interes, čeprav Petrol ni skrival, da bi rad sam z nakupom deleža od države postal največji lastnik Geoplina, torej je delal zgolj v lastnem interesu.
Geoplin je družba z omejeno odgovornostjo, ki se ni lastninila v skladu z zakonom o lastninjenju družbenega kapitala. Da nekdanja zaposlena Cecilija Pavlin že 13. leto skuša s tožbo na sodišču dokazati, da so pri lastninjenju Geoplina oškodovali državo, po njenih podatkih za 50 milijonov evrov, so spomladi lani spomnili v oddaji TV Tednik. Po njenem prepričanju naj bi bili oškodovani tudi zaposleni v Geoplinu, ker jim niso omogočili, da bi lahko sodelovali pri lastninjenju podjetja. V Geoplinu so za TV Tednik pisno pojasnili, da imajo za vsa dejanja ustrezna soglasja pristojnih državnih organov, prav tako pa so se v njihov prid končali vsi sodni postopki, ki so že končani.
Geoplin je še vedno monopolist pri dobavi zemeljskega plina v Sloveniji, čeprav od leta 1994 posluje tudi družba Adriaplin, ki jo je ustanovila italijanska plinska družba Eni. Soustanovitelj tega podjetja je tudi Geoplin.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.