Deja Crnović

15. 1. 2009  |  Mladina 2  |  Družba

Rupert Murdoch

Človek, ki je kupil novice in zavladal svetu

Zadnja knjiga o magnatu

Zadnja knjiga o magnatu

Michael Wolff, sicer kolumnist revije Vanity Fair, v knjigi Človek, ki je kupil novice (The Man Who Owns The News), ki je v Veliki Britaniji izšla zadnji teden leta 2008, skuša ponuditi skico nedvomno velikega negativca na svetovnem medijskem trgu in - zaradi njegovega razumevanja medijev - tudi v politiki, s katero hodi z roko v roki. Čeprav to ni prva knjiga o Murdochu, izstopa po tem, da je imel Wolff neomejen dostop do medijskega mogotca, pa tudi do njegovih sodelavcev in sorodnikov. Avtorju knjige je Murdoch namenil približno 50 ur, v tem času sta posnela skoraj 120 intervjujev, svojim otrokom pa je ukazal, naj si tudi oni vzamejo čas za Wolffa. Seveda so ga, kot pravega vodjo dinastije, ubogali, čeprav z veliko nejevolje. Čas za Wolffa si je po ukazu Murdochove zadnje žene, skoraj 40 let mlajše Kitajke Wendi Deng, vzel tudi nekdanji britanski premier Tony Blair. To, da nihče, niti Murdoch niti njegovi sodelavci v družbi News Corporation, ni zahteval pregleda knjige pred izidom, namiguje, da je Wolff morda bližje Murdochovemu bistvu kot številni dokumentarci in informativne oddaje, posvečene domnevno največjemu negativcu na globalnem medijskem trgu. Hkrati pa se postavlja vprašanje, ali ni popolna svoboda pri pisanju biografije tako vplivnega človeka piarovski trik. Konec koncev se zdi, da Wolff z opisom Murdochovih slabosti starega mogotca skuša rešiti odgovornosti. Kljub temu ostaja negativec: Murdoch je kriv za to, da je ob ameriški invaziji na Irak vseh 175 njegovih časopisov podprlo vojno proti terorizmu, hkrati pa jih je večina zamolčala, da so po svetu potekale protivojne demonstracije. Murdoch je tisti, ki je s televizijsko mrežo Fox News poskrbel za Bushev vzpon in za kritje vseh njegovih laži in napak. In to je samo izkupiček zadnjih nekaj let. Je glavni promotor konservativcev, nasprotnik sindikatov in kapitan trenda tabloidizacije vseh medijskih formatov.
Zato nekoliko preseneča, da Wolff v knjigi ugotavlja, da Murdoch ni ideolog. Da gre za oportunistično matematiko tega, kdo komu dolguje dovolj, da se ga splača podpreti. Kajti Murdochova skrajno desničarska prepričanja občasno zbledijo, njegove izjave niso vedno skladne s politiko njegovih medijev. Zato je logično vprašanje, kaj se sploh plete po Murdochovi glavi in od kod je prišel.
Čeprav Rupert Murdoch igra outsiderja, ki se skuša vključiti v ameriško družbo, izvira iz najuglednejše družine v Avstraliji. Ko je pri devetnajstih prvič obiskal New York, je nedeljo preživel z družino Sulzberger, ki je lastnica velikega deleža New York Timesa, na tem potovanju pa sta z očetom sirom Keithom Murdochom v Beli hiši obiskala tudi takratnega predsednika Trumana. Ko je leta 1952 sir Keith Murdoch, direktor avstralskega Heralda in Weekly Timesa, umrl, je svojemu sinu zapustil časnik Adelaide News in velik delež v časopisni hiši Queensland Newspapers. Rupert se je vrgel v družinski posel z vso samozavestjo in energijo, čeprav ni imel niti pravih izkušenj niti sposobnosti. In to v času, ko so časopisi živeli še od prodanih izvodov, ne od oglaševalcev. Danes ima njegova družba News Corporation v lasti filmski studio, časopisne hiše, satelitska omrežja, televizijske kanale, nekaj revij, spletnih strani, dve založniški hiši in polovico avstralazijske ragbijske lige. Rupert Murdoch je najdlje najmočnejši in najvplivnejši človek našega časa. Čeprav je nedavno Jon Stuart v svoji oddaji avtorju knjige dejal, da gre za moč vpliva, saj Murdoch nima svoje vojske, je Wolff pomenljivo odgovoril: »Tega ne vemo. Murdoch je morda odgovoren za začetek marsikatere vojne, ki se ne bi mogla začeti brez njegove podpore in s tem podpore njegovih medijev, na katere seveda izjemno vpliva.«
Veliki imperiji se navadno gradijo na strukturni prednosti: monopolu, finančni strategiji, tehnologiji, dobri ideji, genialnem marketingu. Murdoch nima ničesar. Wolff ugotavlja, da je verjetno vse, kar ima, čudaška neizprosnost, povezana s čistim oportunizmom.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.