Darja Kocbek

22. 1. 2009  |  Mladina 3  |  Ekonomija

Poroštvom sledi odkup slabih terjatev bank

Banke bodo najbrž še potrebovale pomoč davkoplačevalcev

NLB

NLB
© Borut Peterlin

Banke naj čim prej začnejo podjetjem spet zagotavljati kredite, so se na rednem zasedanju v Bruslju strinjali finančni ministri članic EU. Ugotovili so tudi, da bodo banke najbrž potrebovale dodatno pomoč davkoplačevalcev, če se bo gospodarska kriza poglabljala, ker vse več podjetij ne bo zmoglo odplačevati svojih posojil. Finančni minister France Križanič je ocenil, da je Slovenija v enakem položaju kot večina razvitih držav.
Dodaten sveženj ukrepov, ki predvideva nove dokapitalizacije bank in prevzem slabih terjatev, je v začetku tedna kot prva članica EU že sprejela Velika Britanija. Predsednik britanske vlade Gordon Brown ni navedel nikakršnih zneskov, a po nekaterih podatkih imajo britanske banke v svojih knjigah za 220 milijard evrov slabih terjatev. Oktobra je britanska vlada bankam že zagotovila pomoč v višini 500 milijard funtov, kar je zdaj približno toliko evrov.
Da imajo njihove banke v svojih bilancah precej milijard slabih terjatev, ugotavljajo tudi Nemci. Po ocenah poznavalcev jih je za 300 milijard evrov, do zdaj so jih odpisale le četrtino. Ministrstvo za finance, ki ga vodi Peer Steinbruck, je še bolj pesimistično, saj ocenjuje, da ima celotni nemški bančni sektor v svojih knjigah za bilijon (milijon milijonov) evrov slabih posojil. Nemška vlada za zdaj še zavrača ustanovitev tako imenovane slabe banke, ki bi prevzela vse slabe terjatve, ker bi se zaradi tega zadolženost proračuna več kot podvojila.
France Križanič tudi v Sloveniji ne izključuje možnosti, da bo država morala bankam ponuditi novo pomoč, če se bodo gospodarske razmere slabšale in se bo povečevalo število podjetij, ki ne morejo več plačevati svojih dolgov. Na podlagi podatkov, kako so uprave, ki so bile nastavljene po letu 2004, z veliko žlico najemale posojila (recimo Luka Koper, Petrol, Intereuropa) in kako so porabile rezerve, ki so jih za slabe čase hranile prejšnje uprave, je mogoče sklepati, da je v slovenskem gospodarstvu takšnih špekulantov oziroma kobilic, kot sta predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar in predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot, še kar precej. Posledično imajo najbrž tudi slovenske banke, zlasti obe državni NLB in NKBM, ki sta menda ravnokar velikodušno z odlogom plačil začasno rešili prav Bavčarja in Šrota, v svojih poslovnih knjigah kar precejšen znesek slabih terjatev. Križanič pravi, da bodo analize pokazale, koliko bo treba zagotoviti za nov reševalni paket za banke, če bo potreben. To bo najbrž znano v drugi polovici leta.
Ob tem je treba spomniti, da so poslanci novembra lani na Križaničev predlog (takrat je bil še kandidat za finančnega ministra) sprejeli povečanje zneska za pomoč slovenskim bankam z 8 na 12 milijard evrov in podaljšanje roka za poroštva države za medsebojno zadolževanje bank do konca leta 2010. Na predlog Mateja Lahovnika (takrat je bil še kandidat za gospodarskega ministra) pa so sprejeli dopolnilo, ki poleg poroštev bankam za najem posojil na medbančnem trgu omogoča tudi odkup njihovih slabih terjatev z davkoplačevalskim denarjem. Dvanajst milijard evrov je 30 odstotkov slovenskega BDP, ali četrtina bilančne vsote slovenskih bank, ali poldrugi slovenski proračun.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.