Darja Kocbek

5. 2. 2009  |  Mladina 5  |  Ekonomija

Za regionalni razvoj da ...

... za znanost in raziskave pa Slovenija iz proračuna EU še zdaleč ne črpa dovolj

Največ evropskih sredstev gre na podeželje ...

Največ evropskih sredstev gre na podeželje ...
© Borut Peterlin

Pri črpanju denarja za regionalni razvoj iz proračuna EU je Slovenija bistveno bolj uspešna kot pri pridobivanju denarja za projekte iz sedmega okvirnega programa za znanost in raziskave.
Slovenski politiki glede na trenutne potrebe javnost izmenično prepričujejo, da Slovenija zelo dobro pobira denar iz bruseljske blagajne, in da je treba črpanje izboljšati. V tej blagajni sta v grobem na voljo dve vrsti denarja. Za regionalni razvoj in kmetijstvo ima vsaka članica vnaprej določen znesek, kako učinkovito ga porablja, pa je v največji meri odvisno od pristojnih doma. Druga skupina so komunitarni programi, kjer pa je od kakovosti projektov, ki jih različne organizacije, javne ustanove in podjetja prijavijo na javne razpise evropske komisije, odvisno, koliko dobi posamezna država članica.
Med komunitarnimi programi, za katere denar delijo v Bruslju, je od leta 2007 do 2013 največ (50 milijard evrov) na voljo za sedmi okvirni program za znanost in raziskave (FP7). Med komunitarne programe sodijo med drugimi Program za spodbujanje konkurenčnosti in inovativnosti podjetij (CIP), Vseživljenjsko učenje, Mladina in okoljski program Life+. Skupne ocene o uspešnosti pri črpanju denarja iz komunitarnih programov ni, je pa za FP7 znano, da je komisija v letu 2007 odobrila le 12 odstotkov projektov, ki jih je dobila iz Slovenije. Slovenski kandidati so bili tako manj uspešni kot na primer Srbi. Povprečna uspešnost v EU je bila 19 odstotkov, v najbolj uspešnih članicah pa 25 odstotkov, razlaga dr. Boris Cizelj, predsednik upravnega odbora Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja v Bruslju (SGRZ).
Konkurenca med projekti na razpisih je po njegovih besedah vse hujša, zaradi tega je vse bolj odločilno, kdo ima pred oddajo projekta ustrezne informacije in izkušnje. Ni dovolj, recimo, biti dober kemik, ampak mora biti projekt napisan prepričljivo za ocenjevalce na Evropski komisiji, da bo prek njega uresničena politika, ki jo komisija opredeli v svojih dokumentih. Ob tem podpira tudi širjenje dobrih praks ter uvajanje novih proizvodov in storitev.
Evropska komisija ima zelo usposobljene ocenjevalce, zato se le redko zgodi, da bi dober projekt zavrnili oziroma slabega odobrili, pravi Cizelj. V Sloveniji je še vedno problem, da institucije in podjetja projekt najprej oddajo, potem pa iščejo ljudi, ki bi na Evropski komisiji lobirali zanje. To je povsem napačno, lahko celo škodljivo. Pred oddajo prijave je treba najti ljudi, ki dodatno pojasnijo, kaj je glavni cilj Komisije, kakšne projekte želi pridobiti, čemu daje poudarek, kakšne partnerje v projektu si želi.
Za regionalni razvoj ima Slovenija za obdobje od leta 2007 do 2013 na voljo 4,2 milijarde evrov, kar je v povprečju 600 milijonov na leto. V programskem obdobju od leta 2004 do 2006 je imela na voljo v povprečju 152 milijonov evrov na leto. To pomeni, da je zdaj glavni izziv zagotoviti pogoje, da bo večji znesek mogoče pravočasno izčrpati. Po podatkih, ki jih je pravkar predstavila komisarka Danuta Hübner, je Slovenija do konca leta 2008 počrpala 77 odstotkov denarja iz obdobja 2004-2006. Od nje so slabše le štiri članice. Toda slika ni tako črna, saj je iz vseh strukturnih skladov, razen iz ribiškega, dobila, kar je lahko, rok pa se izteče junija letos. Iz kohezijskega sklada je izčrpala 64 odstotkov vsega denarja, za preostanek je še čas do konca leta 2010.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članke za daljše obdobje, se morate prijaviti. Prijavite se . Ostala ponudba naročniških paketov se nahaja TUKAJ.

Celotna številka Mladine je vaša za 3,7 evra. Za nakup tedenskega dostopa do vsebine pošljite SMS z vsebino MLADINA2 na številko 7890.

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €
  • Polletni zakup ogleda člankov
    75 €
  • Letni zakup ogleda člankov
    149 €
  • Spletna Mladina - mesečna naročnina na spletne vsebine, prekini kadarkoli
    14 €

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.