Osnovne dobrine se kljub deflaciji dražijo
Tudi evropska komisija opozarja, da je padec inflacije samo začasen
Inflacije ni, hrana se pa še kar draži ...
© Matej Leskovšek
Cene iz košarice, ki jo statistični urad uporablja za merjenje inflacije, so se januarja znižale za 0,4 odstotka. Na letni ravni so tako porasle samo še za 1,6 odstotka. Toda za potrošnike je manj razveseljivo, da se je košarica pocenila predvsem na račun razprodaj, osnovne dobrine - hrana in pijača - pa so se podražile. Po podatkih statističnega urada so se cene hrane in brezalkoholnih pijač januarja v poprečju povečale za 2,3 odstotka. Zelenjava se je podražila kar za 14,6 odstotka, sadje za 4,5 odstotka - oboje se na začetku leta sicer običajno podraži.
Vprašanje pa je, koliko je to realno, glede na to, da je večina zelenjave in sadja v slovenskih trgovinah iz španskih rastlinjakov, v katerih so razmere za pridelavo vse leto enake. Na policah je zgolj zelenjava in sadje druge kvalitete in trgovci imajo bolj ali manj iste dobavitelje. Najbrž sta tudi ta trg in ponudba zrela za temeljito preveritev. V Sloveniji je velika rast cen hrane posledica nezadostne konkurence med trgovinami, ki prodajajo hrano, opozarja evropska komisija. Problem so tudi lastniške povezave med proizvajalci živil in trgovino. Tako ni nepričakovano, da so se brezalkoholne pijače in drugi prehrambeni izdelki spet podražili za 2 odstotka. Dražijo se tudi zdravila (za 1,4 odstotka).
Prav tako so januarja na statističnem uradu zabeležili podražitev goriv in energentov - električna energija se je podražila kar za 11,5 odstotka. Pri prodaji električne energije gospodinjstvom so slovenski potrošniki enako kot drugod v EU na milost in nemilost prepuščeni monopolistom. Evropska komisarka za varstvo potrošnikov Meglena Kuneva je zato napovedala, da bo komisija še letos naredila podrobno analizo trga po vsej EU. Da imajo porabniki električne energije v EU težave zaradi premajhne izbire dobaviteljev, premalo informacij za učinkovito zamenjavo dobavitelja, nerazumljivih računov in izračunov cene električne energije in plina, je lani pokazala tudi analiza evropske zveze potrošnikov Beuc.
Ker v Sloveniji med podjetji ni konkurence, ker ima v celotni verigi od proizvodnje do distribucije v glavnem kot lastnica glavno besedo država, bi bilo treba okrepiti vlogo regulatorja, to je agencija za energijo, je za Slovenijo predlagal ekonomski svetovalec Beuc Levi Nietvelt. V takšnih razmerah mora biti regulator res neodvisen in vsaj tako močan kot podjetja, da lahko preveri stroške in odloči, kakšna je ustrezna cena električne energije.
Podatki statističnega urada o podražitvah hrane, brezalkoholnih pijač in električne energije januarja letos v bistvu potrjujejo opozorilo evropske komisije, da je zniževanje inflacije v Sloveniji le začasno, ker strukturni razlogi za njeno rast v lanskem letu ostajajo.
V januarski vmesni gospodarski napovedi je evropska komisija za Slovenijo navedla, da bo imela letos nižjo inflacijo od povprečja v evroobmočju in EU. Dosegla bo le 0,9 odstotka, lani pa je bila še 5,5-odstotna. Za EU komisija letos napoveduje inflacijo 1,2 odstotka, za evroobmočje pa 1 odstotek. Že prihodnje leto bo slovenska inflacija po oceni komisije spet višja od povprečja v EU in evroobmočju. Dosegla bo 2,8 odstotka, v evroobmočju bo 1,8-odstotna in v EU 1,9-odstotna.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.