Gospodje, se slišimo?
Menedžerji in bankirji očitno še vedno niso dojeli, zakaj so nagrade postale sramota. Očitno jim bosta to morala razložiti Barack Obama in Angela Merkel.
Novi predsednik uprave NLB Draško Veselinovič trdi, da je višina njegove plače zaupne narave, nadzorni svet pa ga molčečnosti ni odvezal.
© Borut Krajnc
V Sloveniji so se razprave o previsokih in neupravičenih nagradah in plačilih za menedžerje zaostrile, ko je prišla v javnost informacija, da bo zdaj že nekdanji predsednik uprave NLB Marjan Kramar odnesel s seboj iz banke do enega milijona evrov nagrade za petletni mandat. Med Kramarjem in izpostavljanimi evropskimi bankirji sicer obstaja pomembna razlika: Kramar banke ni zapustil v predbankrotnem stanju. V Nemčiji so na pogoltne menedžerje, ki z milijonskimi nagradami zapuščajo banke pred bankrotom, začeli opozarjati že pred enim letom. Kanclerka Angela Merkel in predsednik Horst Köhler sta svoje kritike ravnokar spet ponovila. Pred kratkim je brezsramne menedžerje ostro kritiziral ameriški predsednik Barack Obama, Britanci pa so podpisovali peticijo proti izplačilu nagrad v bankah, ki so jih pred bankrotom reševali davkoplačevalci. Če pohlepne menedžerje kritizira voditelj države, ki je do zdaj najbolj podpirala bogato nagrajevanje vodilnih in kjer so družbe še pred nedavnim tekmovale med seboj, katera svoje vodilne bolje plača - je jasno, da so res povsem izgubili stik z realnim svetom.
Pravzaprav tudi pri nas še ni mogoče reči, da je kriza apetite menedžerjev potisnila na realna tla. Novi predsednik uprave NLB Draško Veselinovič, ki je na javni RTV potrdil neuradne informacije, da je banka imela v zadnjem četrtletju lani izgubo - takrat jo je še vodil Marjan Kramar - s pripombo, da ti podatki še niso revidirani, se je pri odgovoru na vprašanje, kakšna je njegova plača in ali mu je nadzorni svet dal v podpis aneks za uskladitev plače s priporočili vlade o znižanju plač vodilnim v državnih podjetjih, izvil z odgovorom, da »je treba spoštovati pogodbeni odnos med nadzornim svetom in vsakim posameznikom«. Pogodba je po njegovih besedah zaupne narave, nadzorni svet pa ga molčečnosti ni odvezal. Veselinovič trdi, da je njegova plača primerljiva s plačami vodilnih menedžerjev podobnih družb v Sloveniji, kot je NLB. Kakor ga je bilo mogoče razumeti, pa ima v pogodbi določbo, da mu v skladu s priporočili vlade pripada nagrada največ v višini dveh plač in odpravnina največ v višini šestih plač.
Po mnenju vlade menda plača Draška Veselinoviča ne bi smela preseči 10.100 evrov bruto na mesec, skupaj z nagrado pa ne bi smel dobiti več kot 11.800 evrov na mesec. In kakšne so plače primerljivih družb v Sloveniji? Predsednik uprave zavarovalnice Triglav Andrej Kocič, ki zdaj sicer pravi, da je pripravljen podpisati aneks za nižanje plače v skladu z vladnimi priporočili, je leta 2007 zaslužil 20 tisoč evrov na mesec in dobil še 94 tisoč evrov nagrade. Bojan Dremelj za vodenje Telekoma na mesec zasluži 18.500 evrov, Marko Kryžanowski za vodenje Petrola 16.400 evrov.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.