Borut Mekina

 |  Mladina 9

Velika Slovenija

Le kam smo prišli, da so se celo ugledni slovenski državniki ali publicisti z vzbujanjem teritorialnih skomin podali v boj za slovensko zemljo?

Ivo Sanader in Borut Pahor na gradu Mokrice

Ivo Sanader in Borut Pahor na gradu Mokrice
© Borut Peterlin

Kateri nacionalizem je primitivnejši, slovenski ali hrvaški? Žarko Puhovski, dolgoletni prvi vodja hrvaškega Helsinškega monitorja, sicer pa profesor politične filozofije na zagrebški filozofski fakulteti, ima o tem svojo teorijo. Hrvaški nacionalizem, tudi srbski ali bosanski, je bil na začetku seveda primitivnejši od slovenskega. »Hrvati so ubijali s puškami, enako Srbi in Bosanci. Takrat so Slovenci (izbrisane, op. a.) ubijali z računalniki,« pravi. Slovenija je zmeraj prehitevala za eno generacijo. Sedaj, z Marjanom Podobnikom, glavnim protagonistom Stranke slovenskega naroda, predvsem pa z bivšim prvim navijačem Viol, mariborskega navijaškega kluba, ki so ga za pogajanja s predsednikom vlade morali izpustiti iz zapora, pa naj bi slovenski nacionalizem padel pod »Šešljev nivo«. Edini način, da bi Hrvaška stopila vštric s Slovenijo bi bil, razmišlja Puhovski, da bi tudi njihovi Bad Blue Boys ustanovili politično stranko.
Puhovski ima prav. Če iz tedna v teden ugotavljamo, da so odnosi med nacijama na najnižji točki doslej, se lahko iz tedna v teden čudimo, kako globoka in neskončna je ta luknja, v katero padamo. Na neki način bi se morali zahvaliti Stranki slovenskega naroda, Marjanu Podobniku in njegovem zavodu, da so nam osvetlili pot naprej. Oni so tako rekoč avantgarda slovenske politike, tista črka »B«, ki jo je treba izreči po tem, ko je Slovenija rekla »A«. Tudi Pahorjev poskus, da bi z njimi dosegel deal, kaže, da je razlika med enimi in drugimi predvsem v načinu delovanja. Bivši navijači Viol delujejo rokohitrsko, stari politični mački pa z istimi cilji malce bolj preračunljivo in uglajeno.
Če jim kljub temu zaupamo, češ, saj morajo vedeti, kar počno, potem si poglejmo aktualni primer Franceta Bučarja. France Bučar, prvi predsednik slovenskega parlamenta, eden najuglednejših slovenskih državnikov, je viden predstavnik osamosvojitvenega establišmenta. Tudi on je za začetek pozval h blokadi Hrvaške pri vstopu v Evropsko unijo. A ker je rekel A, je pač moral reči še B. V svojem celovitem predlogu izhodišč za ozemeljsko razmejitev med državama sedaj predlaga mirovno konferenco, podobno, kot jo zahteva Zmago Jelinčič. Predstavljajmo si: Bučar, ki je nedavno napisal knjigo o bistvu slovenske državnosti, in Jelinčič sta si podala roke. Bučar predlaga popolno spremembo meje med državama in izvedbo referendumov na mešanih območjih tako, da bi o meji na krajevnih referendumih odločali avtohtoni prebivalci slovenskega ali italijanskega državljanstva in njihovi zakoniti potomci, »ki so imeli stalno bivališče na območju referenduma na dan uveljavitve pariške mirovne pogodbe iz leta 1947«. Večinoma torej Italijani ...
Produkciji slovenske zgodovinske krivice se pridružujejo novi in novi ugledneži. Boris Pahor, slovenski pisatelj iz Italije, je v govoru na Prešernovi proslavi v Portorožu ugotavljal, »da mora celotna občina Piran z delom Savudrije pripadati Sloveniji«. In pa, da »če primorski ljudje sami ne bomo znali braniti svoje suverenosti, nam je ne bo nihče poklonil. Tudi arbitraža ne, ker ta sodi na podlagi listin. S tistimi avtentičnimi pa lahko postrežemo samo mi«. Ker nacionalizmi potrebujejo drug drugega, ker drug od drugega napajajo, je reakcija že tukaj. Ta teden so se na slovenskih vikendih na otoku Krku pojavili napisi SLO. Akcija spominja na leta domovinske vojne, ko so v navalu etničnega sovraštva oskrunili hiše in vikende Srbov, ki so jih pred tem označili z ustreznimi napisi.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.