Darja Kocbek

2. 4. 2009  |  Mladina 13  |  Ekonomija

Res potrebujemo nove “bloke”?

Kaže, da bo vlada pripravila še eno nerealno energetsko strategijo med seboj neusklajenih projektov

Več elektrike ...

Več elektrike ...
© Blaž Šunta

Energetiko vidi predsednik vlade Borut Pahor kot priložnost za prebroditev krize, je ta teden povedal v državnem zboru. Kot ključne projekte je navedel dograditev drugega bloka jedrske elektrarne Krško in podaljšanje obratovalne dobe sedanjega bloka te elektrarne, nadaljevanje gradnje hidroelektrarn na srednji in spodnji Savi in proučitev možnosti za postavitev hidroelektrarn na Muri. Hkrati so v Šoštanju že začeli graditi šesti blok termoelektrarne.
Za koga potrebujemo toliko električne dodatne energije? Bomo postavljali nove železarne, jeklarne, aluminijska podjetja in druge velike porabnike električne energije? Če ta električna energija ne bo namenjena domači porabi, ampak izvozu, ki je za nekatera slovenska podjetja že zelo donosen posel, je vprašanje, kako jo nameravajo izvažati, saj je treba ustrezno dograditi tudi sistem prenosnih daljnovodov. Elektro Slovenije še načrtovanih daljnovodov nikakor ne more dograditi in ni vse odvisno od domačih daljnovodov, saj je treba zagotoviti tudi ustrezne čezmejne povezave. Manjkajočega daljnovoda v Avstriji od Kainachtala do južne Gradiščanske, zaradi katerega je že zdaj prenos električne energije čez slovensko-avstrijsko mejo zelo omejen, še lep čas ne bo, če sploh kdaj bo. Vprašanje je tudi, ali bo v tujini še povpraševanje po dodatnih kilovatnih urah električne energije, glede na to, da bo nekatere tovarne zaradi presežnih zmogljivosti treba zapreti za vedno.
Že sicer nekateri poznavalci razmer na slovenskem elektroenergetskem trgu opozarjajo, da imamo prevelike bloke. Tako majhen sistem, kot je slovenski, potrebuje več manjših blokov, kar je v zdajšnjih razmerah, ko je poudarek na prehodu v nizkoogljično gospodarstvo, tako rekoč idealno.
Franko Nemac, direktor in vodja projektov na Agenciji za prestrukturiranje energetike, že nekaj časa opozarja, da potrebujemo strategijo na področju učinkovite rabe in obnovljivih virov energije. Ti dve področji zadevata ne samo energetska podjetja, temveč nas vse. Zahtevata spremembo pogojev, spodbujevalne ukrepe, znanja in informacije. Nihče ni pripravljen vlagati, če se investicije ne izplačajo. Država mora postaviti finančne in formalne pogoje, da se bodo investicije v učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije izplačale.
V evropskem kohezijskem skladu ima Slovenija od leta 2013 za obnovljive vire energije na voljo 34 milijonov evrov, za energetsko učinkovitost, soproizvodnjo toplote in električne energije in upravljanje z energijo pa 105 milijonov evrov. Bruselj pokrije le del stroškov, preostalo je treba zagotoviti doma in to je večinoma tudi največji problem. Če lastne udeležbe ni, po poteku roka bruseljski denar propade.
Energetskih programov in strategij so dosedanje vlade pripravile že kup, a nobena ni do zdaj uresničila še nobene energetske strategije, pravzaprav je težko reči, da je katera vlada do zdaj realno strategijo, ki bi jo bilo mogoče uresničiti, sploh imela. Bolj ali manj so skupaj s poslanci državnega zbora sprejemale le sezname želja oziroma projektov, ki v veliki meri med seboj niso bili usklajeni in niso upoštevali realnih razmer, ker so jih dali na papir predvsem pod vplivom lobijev, ki jih v energetiki ne manjka.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članke za daljše obdobje, se morate prijaviti. Prijavite se . Ostala ponudba naročniških paketov se nahaja TUKAJ.

Celotna številka Mladine je vaša za 3,7 evra. Za nakup tedenskega dostopa do vsebine pošljite SMS z vsebino MLADINA2 na številko 7890.

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €
  • Polletni zakup ogleda člankov
    75 €
  • Letni zakup ogleda člankov
    149 €
  • Spletna Mladina - mesečna naročnina na spletne vsebine, prekini kadarkoli
    14 €

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.