16. 4. 2009 | Mladina 15 | Ekonomija
Kje je predsednik?
V osmih letih iščejo petega predsednika uprave za Muro
Murina modna revija iz boljših časov
© Denis Sarkić
Od leta 2001 je Franc Huber četrti predsednik uprave, ki zapušča Muro. Enako kot dolgoletni direktor podjetja Božo Kuharič leta 2002 se je odločil za upokojitev. Borut Meh, ki je družbo vodil od spomladi 2002 do sredine 2007, je odšel, ko se mu je iztekel mandat. Njegov naslednik Aleš Kumperščak, ki je prišel v podjetje po dolgotrajnem iskanju kandidata, je bil razrešen aprila lani, ko je njegovo mesto prevzel Huber.
Mura je ves čas od takrat poslovala z izgubo. Da bi se čim prej izkopala iz rdečih številk, je vodstvo leta 2001 napovedalo racionalizacijo poslovanja. Prvih 120 od 5640 zaposlenih je delovne knjižice prejelo januarja 2002. »Osnovni razlog za odpuščanje delavcev je recesija na svetovnem trgu, ki se odraža tudi v modni industriji,« so takrat objavili v Financah. Sredi januarja 2002 so v Muri dobili visok politični obisk. V Mursko Soboto je z ministroma za gospodarstvo in za delo prišel kar predsednik vlade Janez Drnovšek, ki je povedal, da je Mura izjemno pomembno podjetje, zato »bo vlada z instrumenti, ki jih ima na voljo, sodelovala pri pripravi dokončnega programa prestrukturiranja, ki bi Muri na daljši rok zagotovil uspešno poslovanje«. Na tej podlagi je Mura junija 2003 dobila državno pomoč v višini 10 milijonov evrov. Janševo vlado je Mura zanimala januarja 2008, ko so v Mursko Soboto pripotovali kar trije ministri, ker so prišle v javnost informacije, da namerava Muro kupiti srbski poslovnež Đorđe Nicović.
»Najlaže je reči, da je ljudi preveč. Še nobeno podjetje se ni rešilo z zniževanjem stroškov. Bistvo je v povečanju prodaje in naloga uprave je, da najde pot. Če delaš le pri stroških, na koncu v podjetju ostanejo le fikus, tajnica in direktor, ki živita od najemnine,« je ob prihodu v Muro povedal Borut Meh. V času njegovega vodenja je Mura še naprej poslovala z izgubo, zmanjševal je število zaposlenih, a hkrati je iskal tudi nove trge in programe, precej več časa, kot je pričakoval, pa je potreboval za reševanje starih grehov, za katere ob prihodu v podjetje ni vedel. Bili so precej zapleteni in neugodni. Tak problem je bilo recimo nemško hčerinsko podjetje Westmur, ki je šlo v stečaj, Muri pa je dolgovalo več kot 4 milijone evrov. Samo »tajnico in fikus« bi v podjetju želel videti Mehov naslednik Kumperščak, zato so ga že po nekaj mesecih odslovili.
Peter Skok je kot svetovalec vlade v upravi za javna plačila že konec leta 2003 v Financah izpostavil »vprašanje vloge in ne nazadnje odgovornosti nadzornega sveta in njegovega predsednika, ki je več let spremljal in presojal poslovanje, vendar pa - vsaj kot je znano javnosti - ni ukrepal, s čimer bi preprečil ali vsaj omilil negativna gibanja v poslovanju nadziranega podjetja«. Ker se je »država odločila za pomoč temu podjetju«, je s tem postavila oziroma potrdila tudi merila razlikovanja oziroma izbire podjetij v krizi.
Ker nobena oblast do zdaj tega še ni naredila, je Mura še vedno v krizi, prestrukturiranje še vedno ni končano, lastniki in oblast še vedno ne vedo, kaj bi z njo. Ve se le to, da ne sme propasti, ker bi preveč ljudi v manj razvitem Pomurju izgubilo zaposlitev. Enako velja tudi za druga podjetja, v katerih so zaposleni prepuščeni na milost in nemilost lastnikov in menedžerjev.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.