21. 5. 2009 | Mladina 20
Ohraniti javni sektor
Nazaj k javnemu dobremu
Podpišite peticijo
© www.petitionpublicservice.eu
Zdaj ko finančna kriza razkriva logiko neoliberalističnih politik tudi na področju javnih storitev, je kot na dlani jasno, da gre za zgrešene poti, saj dodobra načenjajo klasično liberalno in socialno državo.
Na to opozarja tudi dr. Slavko Splichal, teoretik medijev in komunikacijskih študijev, ki je v Sobotni prilogi Dela zapisal, da »logika delovanja in odločanja, ki za najvišji vrednoti postavlja učinkovitost in poslovno uspešnost, je delno in ponekod v celoti izrinila tradicionalne vrednote javnega sektorja ... kot nosilcev javnega etosa, ki ne storijo le tistega, kar jim plača klient, ampak izpolnjujejo tudi svojo moralno dolžnost služiti javnosti«. Razprave o »javnem dobru«, solidarnosti, so bile utišane in tudi ugled dela javnih uslužbencev je močno načet. Zato se Splichal zavzema za novi javni etos, kjer bi »državljanska solidarnost postala pomembnejša od individualnega pohlepa kot gibala razvoja«.
Evropska konfederacija sindikatov je leta 2006 Evropski komisiji, ki ni imuna pred neoliberalistično boleznijo, poslala peticijo o javnih storitvah za kakovostne in vsem dostopne javne storitve (podpišete jo lahko na http://www.petitionpublicservice.eu/sl). V njej pozivajo Evropsko komisijo k pripravi evropske zakonodaje o javnih storitvah, ki bi okrepila javni interes kot sestavni del javnih storitev, omogočila dostop do javnih storitev in tako zagotovila temeljne državljanske pravice in večjo pravno ter siceršnjo varnost.
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, ki so podprli peticijo celo z javnim protestnim shodom, so prepričani, da »javne storitve sodijo med temeljne dobrine socialne države ... Zato bi privatizacija in liberalizacija javnih storitev, kot na primer javnega zdravstva in javnega šolstva korenito posegli v temelje socialne države. Zaradi njunega pomena za javno dobro, javno zdravstvo in šolstvo na primer ne smeta biti predmet prostega trga, saj bi liberalizacija in privatizacija teh storitev zmanjšali njuno kakovost in dostopnost«, pravi predsednik ZSSS Dušan Semolič.
In ker bo podpisnikov peticije v EU kmalu več kot milijon, bo morala evropska komisija pobude iz peticije uvrstiti v redni zakonodajni postopek.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.