21. 5. 2009 | Mladina 20
Ustaška komemoracija
Namesto komemoracije shod skrajne desnice
Ustaška ikonografija z majico Anteja Pavelića
© Jernej Prodnik / Bajta.si
Na polju blizu kraja Libuče, tik ob avstrijsko-slovenski meji, je tudi letos potekala tradicionalna komemoracija za pliberškimi žrtvami pod pokroviteljstvom hrvaškega sabora. Gre za ustaške vojake, ki so leta 1945 padli pod streli »zločinca maršala Tita in njegovih partizanskih zločincev«, kot je bilo zapisano na enem od transparentov. Isti dan, v soboto, 16. maja, so zborovali tudi nekdanji partizani, saj so na Poljani proslavili 64. obletnico zadnjih bojev v drugi svetovni vojni.
O pravem dogajanju na Pliberškem polju se govori bolj malo. Kot ugotavljajo tudi uradne oblasti, je v bližini Pliberka vsako leto več »ljudi v črnem«, vse več je razkazovanja ustaške simbolike in nacifašističnih teženj. Pliberško polje je tako postalo prostor za poveličevanje Anteja Pavelića in NDH, njenega ustaškega ustroja in vojaških enot (Črna legija), junaka domovinske vojne in domoljuba Anteja Gotovine, vse to pa je podkrepljeno s številnimi čepicami, majicami, zastavami in cvetočim trgom različnih spominkov ... Polje pri Libučah je torej prostor, ki odprtih rok sprejema odkrite poveličevalce in pripadnike ideologij, ki so bile poražene v drugi svetovni vojni.
Relativizacija tega obdobja v delu hrvaške politike je skrb zbujajoča, podobno kot v Sloveniji pa bi tudi na Hrvaškem nekateri začetek celotnega medvojnega dogajanja postavili na konec vojne in ne na njen začetek. Dr. Andrija Hebrang, letošnji predstavnik sabora na zborovanju, je govoril o križevem potu žrtev in največjem pokolu v Evropi v času miru, ki so ga zagrešili komunisti. O teh zločinih so revizionistično pripravljeni govoriti vsi, prisotnost neoustašev pa je stvar, s katero naj se po besedah hrvaškega notranjega ministra Tomislava Karamarka ubadajo avstrijski organi.
Oglušujočo tišino je nekaj dni po letošnjem zborovanju nenadoma in ostro pretrgal predsednik Hrvaške Stjepan Mesić, ki je odločno dejal, da se je »komemoracija za pliberškimi žrtvami spremenila v shod ustašev, ki ga plačuje hrvaški sabor, visoki predstavniki države pa so vse to mirno spremljali in tega niso zavrnili«. O težnjah, proti katerim ni odporna nobena država, bi morala pač spregovoriti vsa politika.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
21. 5. 2009 | Mladina 20
Ustaška ikonografija z majico Anteja Pavelića
© Jernej Prodnik / Bajta.si
Na polju blizu kraja Libuče, tik ob avstrijsko-slovenski meji, je tudi letos potekala tradicionalna komemoracija za pliberškimi žrtvami pod pokroviteljstvom hrvaškega sabora. Gre za ustaške vojake, ki so leta 1945 padli pod streli »zločinca maršala Tita in njegovih partizanskih zločincev«, kot je bilo zapisano na enem od transparentov. Isti dan, v soboto, 16. maja, so zborovali tudi nekdanji partizani, saj so na Poljani proslavili 64. obletnico zadnjih bojev v drugi svetovni vojni.
O pravem dogajanju na Pliberškem polju se govori bolj malo. Kot ugotavljajo tudi uradne oblasti, je v bližini Pliberka vsako leto več »ljudi v črnem«, vse več je razkazovanja ustaške simbolike in nacifašističnih teženj. Pliberško polje je tako postalo prostor za poveličevanje Anteja Pavelića in NDH, njenega ustaškega ustroja in vojaških enot (Črna legija), junaka domovinske vojne in domoljuba Anteja Gotovine, vse to pa je podkrepljeno s številnimi čepicami, majicami, zastavami in cvetočim trgom različnih spominkov ... Polje pri Libučah je torej prostor, ki odprtih rok sprejema odkrite poveličevalce in pripadnike ideologij, ki so bile poražene v drugi svetovni vojni.
Relativizacija tega obdobja v delu hrvaške politike je skrb zbujajoča, podobno kot v Sloveniji pa bi tudi na Hrvaškem nekateri začetek celotnega medvojnega dogajanja postavili na konec vojne in ne na njen začetek. Dr. Andrija Hebrang, letošnji predstavnik sabora na zborovanju, je govoril o križevem potu žrtev in največjem pokolu v Evropi v času miru, ki so ga zagrešili komunisti. O teh zločinih so revizionistično pripravljeni govoriti vsi, prisotnost neoustašev pa je stvar, s katero naj se po besedah hrvaškega notranjega ministra Tomislava Karamarka ubadajo avstrijski organi.
Oglušujočo tišino je nekaj dni po letošnjem zborovanju nenadoma in ostro pretrgal predsednik Hrvaške Stjepan Mesić, ki je odločno dejal, da se je »komemoracija za pliberškimi žrtvami spremenila v shod ustašev, ki ga plačuje hrvaški sabor, visoki predstavniki države pa so vse to mirno spremljali in tega niso zavrnili«. O težnjah, proti katerim ni odporna nobena država, bi morala pač spregovoriti vsa politika.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.