21. 5. 2009 | Mladina 20
Novo staro vodstvo
Pirc še štiri leta direktor republiškega stanovanjskega sklada
Primož Pirc
© Irena Herak / Finance
Vlada je pred kratkim za direktorja Stanovanjskega sklada RS imenovala Primoža Pirca, ki je to funkcijo opravljal že zadnja štiri leta. Na razpis za direktorja je prispelo deset vlog, toda skladova komisija je predlagala Pirca, s tem pa sta se strinjala tudi nadzorni svet sklada ter minister za okolje in prostor Karl Erjavec, prvi nadzornik sklada. Res je sicer, da ima Pirc veliko praktičnih izkušenj s trženjem in finančnim poslovanjem, ki si jih je pridobil v 16 letih delovne dobe. Vprašanje pa je, ali to zadošča za vodenje sklada.
Sklad pod Pirčevim vodstvom ni posloval prav bleščeče. Lani je ustvaril le 41 odstotkov načrtovanih prihodkov, v vsem letu pa je dokončal oziroma končnim kupcem izročil le 35 stanovanj oziroma komaj dvajsetino v primerjavi z letom poprej. Na nižjo realizacijo od načrtovane so najbolj vplivali prav prihodki, doseženi s prodajo stanovanj, saj so ti znašali le 12 odstotkov načrtovanih. A čeprav je sklad stanovanja prodajal neuspešno, so bili zaposleni v njem nagrajeni za delovno uspešnost!
Ob koncu lanskega leta je imel sklad kar 326 neprodanih stanovanj po različnih slovenskih mestih. Zdaj skuša položaj rešiti z dodelitvijo ugodnih dolgoročnih stanovanjskih posojil tistim, ki so pripravljeni kupiti neprodana skladova stanovanja. V ta namen kreditira do 80 odstotkov vrednosti stanovanja, ročnost posojila je do 15 let, obrestna mera je fiksna, pet odstotkov ali šestmesečni euribor plus 1,1 odstotka, posojilojemalec pa mora posojilo zavarovati z zastavitvijo kreditiranega stanovanja. Kje je sklad dobil sredstva za financiranje razprodaje zalog, ni povsem jasno.
Ena od večjih napak sklada v preteklih letih je bila, da je z javnimi sredstvi gradil predvsem tržna stanovanja, namesto da bi se izraziteje usmeril v gradnjo neprofitnih najemnih stanovanj. Sporno je tudi, da je sklad iz razpisov skoraj praviloma izpuščal Ljubljano, čeprav je povpraševanje po stanovanjih tu največje. Posledica tega je bila, da so se Ljubljančani selili iz Ljubljane. Takšna politika izseljevanja je sporna, saj se zaradi nje zvišujejo transportni stroški, hkrati pa povečujejo tudi izpusti ogljikovega dioksida. In navsezadnje: skladu je mogoče očitati še napake pri prodaji stanovanj. Ena takšnih je bila prodaja stanovanj na Poljanskem nabrežju v Ljubljani, kjer v pogodbah ni bilo prepovedi takojšnje nadaljnje prodaje teh stanovanj na trgu. Veliko od tistih, ki so stanovanja dobili prek javnega razpisa, jih je takoj prodalo naprej, pri tem pa so nekateri zaslužili več kot še enkrat toliko, kot so za stanovanje plačali. Naselje, s katerim naj bi reševali stanovanjsko stisko, je tako postalo elitna lokacija z dragimi stanovanji.
Krivde za te napake seveda ne gre pripisovati izključno vodstvu sklada. Krive so tudi vse dosedanje vlade, ki od osamosvojitve niso bile sposobne izdelati jasne stanovanjske strategije. »Ker ni cilja, danes tudi ni mogoče presoditi, ali je sklad sploh učinkovit. Ko ni cilja, je namreč vsaka pot prava,« je pred kratkim dejala dr. Andreja Cirman z Ekonomske fakultete v Ljubljani.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.