21. 5. 2009 | Mladina 20
Hrvati so krivi za vse
Slovenski politiki ne ločijo med poimenovanjem naroda in poimenovanjem države
»Če verjamete Hrvatom, potem smo res zavajali javnost,« je pred tednom zunanji minister Samuel Žbogar za POP TV odgovoril na enega izmed novinarskih očitkov v zvezi s slovensko-hrvaškim sporom.
Ta spor je seveda spor med državama in ne med narodoma, česar bi se morali prvi zavedati najvišji predstavniki države. Toda sedaj je mogoče na takšno obliko spodbujanja nestrpnosti, ki jo v Sloveniji redno in načrtno uporablja predvsem Zmago Jelinčič, vse pogosteje naleteti tudi pri najvišjih uradnih predstavnikih in pri drugih razumnikih. France Bučar govori denimo o »Hrvatih«, ki želijo v EU, Ivo Vajgl, predsednik zunanjepolitičnega odbora v parlamentu, pa je v zadnjem intervjuju za Večer govoril o »Hrvatih«, ki imajo v nasprotju z »nami« izdelan koncept lobiranja.
»Glede na to, da je vsaka beseda pomembna, še sploh, če prihaja iz ust visokega predstavnika države, bi bilo treba opozoriti, da s tem predstavniki ene države državljane Hrvaške oziroma entiteto, s katero se pogajajo, reducirajo na člane zgolj ene etnične skupnosti,« opozarja sociolog kulture dr. Aleš Debeljak. S čimer se seveda ustvarja napačen vtis, da gre za spor med dvema etničnima skupnostma. Glede na vse izkušnje, ki naj bi jih v Sloveniji imeli iz razpada Jugoslavije, bi morali biti na takšno izrazje še posebej pozorni. To, da tudi Ivo Sanader na drugi strani meje govori o »Slovencih« in ne o »Sloveniji«, pa ne bi smelo biti opravičilo.
Mimogrede, poleg Jelinčiča je v slovenski polpretekli zgodovini le še en politik na spor gledal skozi oči naroda in dosledno namesto »Hrvaška« uporabljal besedo »Hrvati«. To je bil Dimitrij Rupel, tisti zunanji minister, ki je poskušal med prednostnimi nalogami slovenskega predsedovanja EU na raven Evrope vnesti več medkulturnega dialoga in je zato tudi ustanovil Center za evropsko prihodnost. V zadnjem mandatu je mogoče v arhivu MZZ najti več kot 170 govorov, pisem, intervjujev in celo dokumentov, kot je tisti o desetih točkah zunanjega ministrstva v zvezi s hrvaškimi negativnimi komentarji o Sloveniji, v katerih je Rupel govoril o hrvaškem narodu in njegovih namenih. Od tega, da so »Hrvati zakuhali spor«, zgradili nasipe, do tega, da so se »Hrvati ustrelili v nogo«. Še ta mesec je Rupel v Delu v rubriki Gostujoče pero pisal o tem, da ne drži, »kar pravijo Hrvati, da je Hrvaška danes na istem, kot je bila nekoč Slovenija«, saj je imela ob vstopu v EU Slovenija vprašanje meje rešeno v skladu s sporazumom Drnovšek-Račan. Rupel kot redni profesor na Fakulteti za uporabne družbene študije sodeluje pri predmetu teorije v sociologiji kulture. Kot akademik gotovo pozna razliko med narodom in nacijami. Zanimivo je, da kot politik na to razliko pozablja.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.