Staš Zgonik

 |  Mladina 20  |  Politika

Zakon o soobstoju ali zakon o preprečevanju gojenja?

Kako bo Slovenija urejala gojenje gensko spremenjenih rastlin in kaj to pomeni v praksi?

Državni zbor je v četrtek (če je vse potekalo po pričakovanjih) potrdil dolgo pričakovani zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin (GSR) z drugimi kmetijskimi rastlinami, zakon, ki je v različnih usklajevanjih prebil tri leta in ki naj bi končno zapolnil pravno praznino na tem področju. Pred sprejetjem zakona bi v Sloveniji, v skladu z evropsko zakonodajo, GSR, ki bi imele dovoljenje za gojenje v Evropski uniji, lahko gojil kdorkoli in kjerkoli. Ta zakon možnosti zelo omejuje.
Kmetje, ki bodo želeli pridelovati GSR, se bodo morali po novem vpisati v register in opraviti strokovno usposabljanje za ravnanje z njimi. Okrog gensko spremenjenih posevkov bodo morali zagotoviti varovalne pasove, ki naj bi preprečevali raznašanje cvetnega prahu na sosednja polja. Če teh pasov na svojih zemljiščih ne bodo mogli zagotoviti, bodo morali z vsemi lastniki zemljišč na nekem območju skleniti dogovor o gojenju. Zakon uvaja načelo »onesnaževalec« plača. Če se bo genski material prenesel na sosednja polja, po možnosti z ekološko pridelavo, in s tem znižal vrednost pridelku, bo moral gojitelj GSR plačati razliko. Kmetje, ki bodo gojili GSR, bodo za vsak hektar posevkov plačevali pavšalni znesek v sklad za odškodnine. Iz tega sklada bodo odškodnine izplačevali, ko povzročitelj »onesnaženja« ne bo znan. Kazni za prekrške, določene v zakonu, segajo izjemno visoko, do 250 tisoč evrov za pravno osebo.
Dober ali slab
Mnenja o predvidenih učinkih zakona so precej različna. Nekateri najbolj zagrizeni nasprotniki GSO ga vidijo kot poraz, saj kljub vsemu dopušča gojenje GSO, spet drugi so zadovoljni, da je vendarle zelo omejevalen. Za zagovornike GSO je zakon katastrofalno strog. Za predsednika Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije Borisa Frasa je prvi korak k ureditvi razmer, nikakor pa se mu ne zdi prestrog. »Menim, da zakon ni tako strog, da bi gojenje toliko oteževal, da bi bilo skoraj nemogoče.« Končni cilj ekoloških kmetov je, poudarja, preprečiti prihod GSO v Slovenijo. »Čeprav se s tem krši načelo svobode izbire, menimo, da je uvajanje GSO čista bedarija, saj služi nekim interesom, ki z nami nimajo nobene zveze.«
Po mnenju dr. Boruta Bohanca, predstojnika katedre za genetiko, biotehnologijo in žlahtnjenje rastlin na ljubljanski biotehniški fakulteti, pa je zakon izjemno omejevalen in škodljiv. Kot je nedavno povedal v intervjuju za Mladino, zakon daje prednost enemu načinu pridelave (ekološkemu) in zapostavlja drugega ter uvaja register pridelovalcev, ki bi si vendarle dovolili pridelovati gensko spremenjeno hrano. Zaradi določbe, da mora kmet, ki želi pridelovati GSR, skleniti dogovor z lastniki sosednjih zemljišč, pa Bohanec celo meni, da »ne gre za zakon o soobstoju, ampak za zakon o preprečevanju pridelave GSO«. To je verjetno edina točka, v kateri se Bohanec in poslanka stranke Zares Cveta Zalokar Oražem, ena največjih nasprotnic GSO v parlamentu, strinjata. Tudi Zalokar Oražmova je v državnem zboru večkrat izrazila prepričanje, da zakon v zdajšnji obliki dejansko preprečuje gojenje GSR v Sloveniji. »Gre za to, da se uvede nadzor, da se s posameznimi členi na neki način, tako sodijo nevladne organizacije in tako sodim tudi sama, pravzaprav v Sloveniji ne samo regulira, ampak celo prepove in omeji kakršnakoli možnost za to, da gensko spremenjene rastline najdejo pot v Slovenijo,« je dejala na kolegiju predsednika državnega zbora.
Nasprotno pa kmetijski minister dr. Milan Pogačnik meni, da zakon ni pretirano omejevalen. »Zelo pomembno sporočilo tega zakona je, da želimo vsem oblikam kmetovanja zagotoviti enake možnosti,« je povedal po ponedeljkovi seji parlamentarnega odbora za kmetijstvo.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.