Borut Mekina

21. 5. 2009  |  Mladina 20  |  Politika

Vrh je še bolj špičast

Smetani slovenske ekonomske elite so se dohodki skokovito povečali, kažejo zadnji podatki davčne uprave

/media/www/slike.old/mladina/il_razlike.jpg

© Tomaž Lavrič

Prvih petnajst prebivalcev Slovenije z najvišjimi dohodki je leta 2007 zaslužilo skupaj 24 milijonov evrov. To so zadnji podatki, s katerimi razpolaga davčna uprava. Štiri leta pred tem, leta 2003, je petnajst najbogatejših zaslužilo »zgolj« 9 milijonov evrov. Sodeč po teh podatkih, ki so jih za nas na Dursu zbrali po davčnih enotah, so se v zadnjih letih temu vrhu slovenske ekonomske elite dohodki povišali skoraj trikrat.
V času vlade Janeza Janše se sicer stopnja tveganja revščine ni povečala, prav nasprotno, položaj najrevnejših se je celo rahlo izboljšal. Leta 2007 je pod pragom revščine živelo 11,5 odstotka ljudi, manj torej kot leta 2006 ali 2005, ko je pod pragom revščine s 460 evri na mesec moralo preživeti 11,7 odstotka ljudi. So pa zato bogatejši postali še toliko bolj bogati, zaradi česar so relativne dohodkovne razlike porasle, predvsem na račun srednjega sloja, ki mu relativna ekonomska moč peša. Da prihaja do sprememb pri porazdelitvi dohodka v slovenski družbi pri samem vrhu piramide, je opazil tudi preučevalec dohodkovnih neenakosti Tine Stanovnik z ljubljanske ekonomske fakultete.
Eden izmed ključnih razlogov za povečanje razlik je bil prav vladni ukrep znižanja davkov na kapitalske dobičke, ki je sovpadal z visoko gospodarsko rastjo. Na višje neto dohodke premožnejših pa je vplivala sprememba dohodninske lestvice. To je sicer večina ekonomistov napovedovala že pred spremembo zakona, vendar sedaj prihajajo v javnost prvi dokazi. Premiki so za vso družbo morda zanemarljivi, so pa veliki pri samem vrhu slovenske ekonomske smetane.
Primer: največje dohodke med vsemi davčnimi zavezanci je leta 2003 imel nekdo brez zaposlitve, prejel je 1,2 milijona evrov. Štiri leta kasneje je (očitno) ta isti davčni zavezanec brez zaposlitve zaslužil že kar 6,4 milijona evrov. Na drugem mestu se je leta 2007 znašel zavezanec, ki se ukvarja s pravnimi in računalniškimi storitvami, imel je 2,8 milijona evrov dohodkov. Leta 2003 je bil na drugem mestu te lestvice finančnik, ki je zaslužil »le« 813 tisoč evrov.
Večinoma se je 15 tistih z najvišjimi dohodki ukvarjalo s finančnimi storitvami, prometom ali gradbeništvom. A med njimi so tudi enkratni primeri. Na osmem mestu Dursove lestvice najdemo zavezanca, ki je prejel 861 tisoč evrov nagrade, s čimer se je torej močno približal milijonski nagradi bivšega predsednika uprave NLB Marjana Kramarja. Poleg tega, da so na spisku tistih z največjimi dohodki štirje, ki nimajo zaposlitve, je zanimivo še, da dva kot največji vir svojih dohodkov navajata bonitete.
Zaposleni pod pojmom boniteta poznajo uporabo službenih mobilnih telefonov, pa zasebno uporabo službenih vozil, obstajajo tudi primeri, ko podjetja delavcem ponudijo službena stanovanja. Vendar v teh primerih na leto boniteta redkokdaj preseže nekaj tisoč evrov. Na vrhu Dursove lestvice pa se je leta 2007 denimo znašel zavezanec, katerega največji vir dohodkov je znašala boniteta v višini 5,8 milijona evrov.
Darko Končan, davčni svetovalec pravi, da so mu takšni primeri znani. Pozna primer podjetja, ki ima v lasti jahto. To naj bi uporabljali izključno za poslovna srečanja. Ko so dobili inšpekcijski nadzor, pa zaradi neurejene dokumentacije niso mogli dokazati, da plovilo ni bilo uporabljano tudi v zasebne namene, zato jo je moralo podjetje lastniku vpisati kot boniteto. Če je šlo v omenjenem primeru res za jahto, lahko sicer omenimo, da na slovenskem trgu ni mogoče najeti tako velike jahte, za katero bi na leto plačali skoraj 6 milijonov evrov najemnine, kolikor je v tem primeru znašala boniteta. Tudi vodja davčnega inštituta Bojan Škof meni, da je to skoraj edina razlaga, saj nihče ni tako »neumen«, da bi si dohodke izplačeval v obliki bonitet.
Končan še dodaja, da bi morali biti po njegovih svetovalskih izkušnjah dejanski dohodki veliko višji, kot kažejo uradni, Dursovi podatki. Saj je tudi na vrhu zadnje lestvice tistih z največjimi zaslužki zelo verjetno razkrit zgolj nekdo, ki se je znašel pod pritiskom inšpekcije.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.