Jure Erznožnik

21. 5. 2009  |  Mladina 20  |  Družba

Prva žrtev je padla

Čeprav EU načeloma nasprotuje francoskemu zakonu, naj bi ga številne članice že podrobno preučevale. Snovalci želijo uporabnike z njim opozoriti, da je brezplačen prenos zaščitenih vsebin nezakonit, saj naj bi se tega zavedal le malokdo.

Nedavno smo poročali o zakonskem predlogu sodelavcev francoske kulturne ministrice Christine Albanel, s katerim naj bi zakonodajalec dokončno stopil na prste uporabnikom medmrežja, ki si z njega brezplačno prenašajo glasbo, filme in druge avtorske vsebine. Ker ga poslancem, čeprav ga je predlagala parlamentarna večina, v prvem poskusu ni uspelo potrditi, saj se je glasovanju izognila celo večina poslancev stranke predlagateljice, večinske Sarkozyjeve UMP, ga je ta tako rekoč čez noč pripravila za drugo branje. Uglasila je glasovalni stroj in ga, kljub ostrim odzivom parlamentarcev iz drugih evropskih držav in tudi domačih in tujih neodvisnih ustvarjalcev (!) ter opozicije, prejšnji teden z 296 glasovi proti 233 tako rekoč uzakonila. Če ga potrdi še senat, ki je prvo, veliko strožjo različico zakonskega predloga enkrat že potrdil, in če ga podpiše predsednik republike, o čemer ni nobenega dvoma, saj je zrasel na njegovem zelniku, bo zakon objavljen v uradnem listu in bo v predvidenem roku začel veljati. Tako bo nastala javna agencija, ki bo spletne ponudnike ob pomoči sodišč prisilila, da bodo naročnikom, če ti tudi po dveh opozorilih ne bodo nehali »nezakonito« prenašati z avtorskimi pravicami zaščitenih, a vsepovsod dostopnih vsebin, preprosto onemogočili dostop do spleta za dobo do enega leta - kaznovani pa bodo vseeno morali plačevati račune za dostop. Čeprav še ni povsem jasno, kako naj bi zakonska določila sploh uresničevali, saj naj brez dodatno nameščene programske opreme odgovornosti kršitelja sploh ne bi bilo mogoče natančno ugotoviti, je sporni zakon že terjal prvo žrtev. Enaintridesetletni Jérôme Bourreau - Guggenheim, donedavni vodja spletnega oddelka najpomembnejše komercialne televizijske mreže v državi TF1, tako imenovane »enke«, katere lastnik ni nihče drug kot eden Sarkozyjevih »najboljših« prijateljev, multimedijski mogotec Martin Bouygues, je letel iz službe, ker si je »drznil« kritizirati zakon. Februarja letos se je Bourreau - Guggenheim z zasebnega elektronskega naslova obrnil na poslanko, ki naj bi po krajevni pristojnosti v parlamentu zastopala njegova stališča, Sarkozyjevo strankarsko kolegico Françoise de Panafieu, ki je na lokalnih volitvah junija 2007 izzivala pariškega župana Bertranda Delanoëja in pogorela. V sporočilu je med drugim zapisal, da se sicer zanaša na njeno modrost pri glasovanju o zakonu, a je navedel celo vrsto tehničnih in moralnih pomislekov v zvezi s posledicami sprejetja takega zakona, in poslanko naposled pozval, naj pred glasovanjem za ta »liberticidni« zakon dobro premisli. Odgovora de Panafieujeve ni dobil, namesto tega pa ga je na zagovor poklical šef Arnaud Bosom. V svoji pisarni mu je besno prebral dobesedno vsebino tega elektronskega sporočila in zahteval pojasnila. Povsem začudeni Bourreau - Guggenheim si ni mogel predstavljati, kako je zasebno elektronsko sporočilo nadrejenemu sploh prišlo v roke, ta pa mu je pojasnil, da so mu ga pač poslali s kulturnega ministrstva. Državljan je izvoljenemu predstavniku ljudstva (prek Gmaila) poslal elektronsko sporočilo, tajništvo poslanke ga je preusmerilo na ministrstvo za kulturo, tam pa je nekdo presodil, da je o njem treba obvestiti vodstvo zasebne televizije, kjer je državljan zaposlen. To ga je še isti hip odpustilo z obrazložitvijo, da se njegova mnenja ne ujemajo s politiko hiše, da jo je s tem kompromitiral in mora zato oditi. Razrešitev obetavnega strokovnjaka je v javnosti dvignila nemalo prahu ter le še podkrepila trditve, da se politika državnih institucij v tem mandatu z nehigiensko lahkotnostjo prepleta z zasebnimi interesi predsednika države in njegovih prijateljev. Po odpravi predvajanja reklamnih sporočil na kanalih javne televizije po 20. uri, s katero je naredil ogromno uslugo svojemu »mecenu«, lastniku mreže TF1 (ta zdaj še več časa namenja oglaševanju), z novim zakonom, po mnenju številnih kritikov, prijateljem že tlakuje pot do novih virov zaslužka. Zakaj, verjetno ni težko ugotoviti.
Poslanka, ki je s tem, da je njej namenjeno sporočilo poslala predstavnikom vlade, vse skupaj zakuhala, se ni nikomur opravičila. Kulturna ministrica naj bi bila za en mesec suspendirala uslužbenca, ki je sporočilo domnevno poslal zasebni televiziji, vendar njegovega imena ni izdala javnosti, zato marsikdo dvomi, ali je sploh ukrepala. Odpuščeni Jérôme Bourreau - Guggenheim bo na delovnem sodišču vložil tožbo proti TF1, uporabniki medmrežja pa se že ukvarjajo s tem, kako pretentati zakon. To sploh ne bo težko, saj sodobne tehnologije daleč presegajo znanje ministrov in njihovih svetovalcev, ki so zakon zasnovali, kar priznava tudi vodja poslanske skupine UMP v parlamentu Jean-François Copé: »Nihče si ne domišlja, da bo mogoče z zakonom povsem preprečiti brezplačen prenos avtorskih vsebin; a če bi bilo besedilo tako slabo, ga ne bi s takšno pozornostjo preučevale tudi druge evropske države. Njegov namen je državljane opomniti, da je takšno početje nezakonito, tega se namreč zaveda le malokdo. Ker zakon predvideva sankcije, ima v mojih očeh močan edukativni predznak.«.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.