Darja Kocbek

 |  Mladina 20  |  Politika

Nekoč je bila Mura...

Ob dokapitalizacijah Mure in Palome se postavlja vprašanje, ali vendarle lahko pričakujemo konec prelivanja davkoplačevalskega denarja v zasebne žepe

Zlati časi Mure: Tovariš Tito na obisku

Zlati časi Mure: Tovariš Tito na obisku
© Arhiv Mladine

Mura in Paloma za preživetje spet potrebujeta svež denar. Muri namerava državno berglo tokrat zagotoviti paradržavna Slovenska odškodninska družba (Sod), na poziv za dokapitalizacijo Palome sta se prijavila madžarski in nemški ponudnik, a ni rečeno, da se ne bo vse skupaj spet izjalovilo in bo tudi ta družba kmalu potrebovala davkoplačevalske evre, ker ne sme propasti. Obe družbi sta dobili že kar nekaj državnega denarja, ki pa očitno ne učinkuje kot zdravilo, ampak kot sredstvo za podaljševanje agonije. V očeh davkoplačevalca je zaradi tega vsak nov državni evro za gospodarske bolnike v Sloveniji zgolj metanje denarja v vrečo s preveč luknjami, da bi kdorkoli lahko nadzoroval in spremljal, kam ta denar gre. Zdravljenje gospodarskih bolnikov se dejansko kaže kot bogatenje izbrancev, ki se zaradi povezav s politiko ali na podlagi drugih zaslug prerinejo do lukenj v vreči, prek katerih izginjajo davkoplačevalski evri, ki bi morali zdraviti bolna podjetja.
Borut Jamnik, predsednik uprave Kapitalske družbe, upa, da je temu zdaj konec. Po njegovih besedah sta ključna kakovostno vodenje in nadzor (corporate governance), da do tovrstnih zlorab in nepravilnosti ne pride. Tako pri dvotirnem sistemu kot pri upravnih odborih je ključen izbor izvršnega direktorja oziroma uprave. Vsak dober gospodar mora poskrbeti, da so na teh mestih ljudje, ki poskrbijo, da do nepravilnosti in zlorab ne pride. Nekateri primeri kažejo, da povsod gotovo ni tako, upravi v Skimarju in Palomi, kjer ima država oziroma paradržavni skladi glavno besedo, sta zaradi tega že morali oditi. Po Jamnikovih besedah je bil v Palomi in Skimarju vendarle narejen premik, v obeh se je poslovanje kljub krizi vsaj stabiliziralo. Jamniku ni mogoče oporekati, a sedanja oblast s kadrovskimi igricami, ki jih recimo ravnokar gledamo v Novi Ljubljanski banki in Hitu, dela ravno nasprotno - dobre kadre odganja, namesto da bi jih privabila.
Ali ni vendarle že čas, da bi prenehali dajati davkoplačevalski denar za državne pomoči, dokapitalizacije in druge podobne injekcije za podjetja, ki so brez načrtov za dolgoročen obstanek, zato je denar lahko porabljen za vse drugo, samo za razvoj ne, smo vprašali tudi ministrstvo za gospodarstvo. Zanimalo nas je, ali imajo kakšen načrt, kaj ohraniti, česa ne, kaj dokapitalizirati, česa ne, da ne bo več davkoplačevalski denar prek svetovalnih pogodb, raznih fiktivnih sanacij, ponikal tja, kamor ne bi smel.
Dobili smo suhoparen in neprepričljiv odgovor. Pojasnjujejo, da državne pomoči dodeljujejo po določilih Zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah (ZPRPGDT). Te pomoči »so še zadnji poskus širše skupnosti (države), da se v podjetju, ki ima še ohranjena neka zdrava jedra s trgom in ekonomiko, skupaj z vsemi deležniki združi sredstva in omogoči preživetje na daljši rok«. Na ministrstvu zagotavljajo, da so pomoči običajno zavarovane in se v primeru neizpolnjevanja dogovorjenega vračajo v proračun. Seveda niso navedli, koliko takšnih zavarovanj so državni uradniki »v dobro širše skupnosti« že unovčili ali vsaj poskusili unovčiti, zakaj jih niso unovčili. Uradniki na ministrstvu za gospodarstvo se obnašajo, kot da bi bila že določba o zavarovanju jamstvo, da je bilo vse porabljeno za reševanje podjetja in v skladu z obljubami menedžerjev in lastnikov. Pri Muri recimo ne gre spregledati, da je največji lastnik Valantova NFD, ki je v zadnjih letih obilno sodelovala pri kupčkanjih z lastniškimi deleži v podjetjih, ne nazadnje je ena glavnih akterk v kazinoju po imenu Istrabenz.
Kako naj davkoplačevalec zaupa uradnikom na gospodarskem ministrstvu, ki vedo povedati le, da imajo podjetja »po določilih ZPRPGDT pravico, da zaprosijo za državno pomoč za reševanje in (ali) prestrukturiranje«, in to pomoč »podjetje lahko pridobi, če izpolnjuje zakonske pogoje«, pa še, da »dokapitalizacija po ZPRPGDT ni več mogoča«? Iz Slovenske odškodninske družbe odgovorov nismo prejeli.
Ni čudno, da imajo zaposleni in davkoplačevalci vse bolj občutek, da se v Sloveniji po prepričanju menedžerjev in lastnikov podjetij nič več ne izplača proizvajati, po njihovem prepričanju se izplača le prekupčevati. Ni bilo slišati, da bi pristojne kdo vprašal, zakaj Escada lahko uspešno posluje kar na dvorišču Mure, čeprav po razlagi menedžerjev in nekaterih ekonomistov proizvodnja oblačil v Sloveniji ni konkurenčna, ker jih Kitajci šivajo tako rekoč zastonj. V Sloveniji je IUV v stečaju, Italijani pa za svoje proizvajalce usnja recimo razvijajo različne inovativne tehnologije za čistejšo in do okolja bolj prijazno proizvodnjo usnja. Tega najbrž ne počnejo zato, ker se jim dolgoročno usnja ne izplača proizvajati.
Na vprašanje, ali imajo vlada in paradržavna sklada kak načrt, kako se bodo usklajeno lotili reševanja gospodarskih bolnikov, je Borut Jamnik odgovoril, da so že ustanovili Posebno družbo za prestrukturiranje (PDP), ki bo upravljala s Kadovimi družbami, ki so v finančnih težavah. PDP si bo prizadevala pridobiti vsaj 50-odstotne upravljavske deleže v teh družbah. PDP bo v 100-odstotni lasti Kada.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.