25. 6. 2009 | Mladina 25 | Ekonomija
Hitenje zaveznik gradbenikov
Čeprav je računsko sodišče presodilo, da je prehitevanje dokumentacije v pomembnem neskladju s predpisi, se to počne tudi pri železnici
Predor Šentvid - slab zgled, ki pa še kar vleče
© Borut Krajnc
Za dokončanje drugega tira med Divačo in Koprom bo treba zagotoviti med 800 in 900 milijonov evrov, je februarja ocenil minister za promet Patrick Vlačič. Kako je prišel do tega zneska, ni povedal. Ne glede na to je ključno, da direkcija za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo pred objavo razpisov za oddajo del ve, kaj hoče dobiti, kakšen tir mora dograditi in kaj je na trgu mogoče dobiti. Le tako lahko izbere najbolj ugodnega ponudnika, v vlogi kupca suvereno določi ceno in pogoje za gradnjo. Ponudniki pa na tej podlagi oddajo ponudbe vedoč, da jih ne bodo mogli več spreminjati, da različni aneksi in drugi triki, s katerimi so pri gradnji avtocest napihovali ceno, pri železnici ne pridejo v poštev. Dokončna odločitev, kakšen tir je treba dograditi, in strokovna komisija, ki bi izbrala najugodnejšega ponudnika, bi bila za davkoplačevalce signal, da bo njihov denar tokrat porabljen transparentno.
Prvi pogoj, da bi to bilo mogoče zagotoviti, je državni lokacijski načrt. V njem je navedeno, koliko tirov bo imela nova proga. V veljavnem načrtu, ki ga je leta 2005 sprejela prejšnja vlada, je predviden en tir. Kljub temu je direkcija za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo letos objavila dva razpisa, prek katerih išče izvajalca, ki bo pripravil projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja na novi dvotirni progi, so razkrili v Dnevniku. Tako so se na direkciji odločili, čeprav je računsko sodišče marca letos v primeru predora Šentvid ugotovilo, da sta ministrstvi za promet in za okolje in prostor ravnali v »pomembnem neskladju s predpisi«, ker so ga na enak način naknadno razširili iz dvo- v tripasovnega s polnim priključkom na Celovško cesto. Cena za predor Šentvid je bila na koncu kar za 200 odstotkov višja od predvidene. Podobno, brez podlage v predpisih, so zožili pomursko avtocesto. Tudi njena širitev bo bistveno dražja, kot bi bila, če bi takoj dogradili polno avtocesto z odstavnimi pasovi.
Minister Vlačič je pred časom pojasnil, da je bilo pri drugem tiru veliko zamujenega, zato je treba priprave pospešiti. Na novinarski konferenci ministrstva za promet, ko je predstavil načrte svojega dela, je zatrjeval, da Sloveniji zaradi zamud pri gradnjah na petem koridorju grozi, da bo izgubila pol milijarde evrov, ki jih ima na voljo v evropskem proračunu, ker bodo železniški del premaknili v Avstrijo. Zdaj pravi, da se je z razpisom mudilo, ker bi nam sicer zapadlo 120 milijonov evrov evropskih sredstev. Takšno opravičevanje hitenja slovenskemu davkoplačevalcu ne bo prav nič pomagalo, če bo večina denarja iz Bruslja neupravičeno odtekla v žepe gradbenikov. Še posebej, če je res, da na direkciji za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo niti investicijskih stroškov še niso izračunali in primerjali različic projekta, kar je Dars pri Šentvidu menda naredil. Po navedbah Dnevnika v javno dostopnih gradivih ni mogoče najti študije o ekonomski upravičenosti razširitve nove proge Divača-Koper in podatka, za koliko bo gradnja dodatnega tira in z njim povezanih vsaj dveh novih predorskih cevi podražila projekt.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.