Peter Petrovčič

 |  Mladina 25  |  Politika

Kam so šli policisti vsi?

Po letih zapovedanega molka so spregovorili direktorji policijskih uprav in komandirji policijskih postaj

Stanislav Vrečar, direktor Policijske uprave Ljubljana: »Bilo bi seveda precej bolje, če bi kadetska šola oziroma potem policijska srednja šola dala vsako leto 150 novih policistov. Od leta 2005 pa jih ni bilo nič.

Stanislav Vrečar, direktor Policijske uprave Ljubljana: »Bilo bi seveda precej bolje, če bi kadetska šola oziroma potem policijska srednja šola dala vsako leto 150 novih policistov. Od leta 2005 pa jih ni bilo nič.
© Borut Krajnc

Policiji manjka policistov. Uradni podatki sicer kažejo 90,14-odstotno zasedenost sistemiziranih delovnih mest na celotnem območju države, podatki iz prakse pa razkrivajo razmere na robu katastrofe - na nekaterih policijskih postajah v notranjosti države manjka tudi več kot polovica policistov. Zakaj in kako se je to zgodilo? Zakaj sta generalna policijska uprava in ministrstvo za notranje zadeve prikrivala dejanski položaj? Zakaj se niso oglasili direktorji policijskih uprav? Kaj na to zdaj pravijo policijski direktorji, načelniki in komandirji? »Veljalo je, da se o tem v javnosti ne govori. Za to nismo imeli mandata, da tako rečem. Tudi z mojim predhodnikom na položaju generalnega direktorja policije o tem nisva govorila, pošteno povedano pa tudi nisem pričakoval odgovora, ki bi si ga želel,« priznava generalni direktor Janko Goršek, ko govori o svojih izkušnjah iz preteklih let, ko je bil direktor Policijske uprave Celje. »Težko sem razumel, zakaj se problemi ne predstavijo javnosti. Če javnost od nas pričakuje prisotnost na cestah, na javnih površinah, potem ji moramo jasno povedati, zakaj ne moremo zagotavljati varnosti, ko bi to želeli.«
Ko je Slovenija konec leta 2007 vstopila v schengensko območje, se je pojavila potreba po precej dodatnih policistih na schengenskih mejah. Na ministrstvu za notranje zadeve so se v letih priprav na vstop kritikam navkljub odločili nov kader pridobiti s šestmesečnim usposabljanjem. Hkrati so opustili utečeni osemnajstmesečni program pridobivanja novih policistov. Dobili smo zahtevano število varuhov meje, usposobljenih izključno za varovanje zunanjih meja Evropske unije, in nehali šolati policiste. To odločitev je najpogosteje spremljalo pojasnilo, da se bo schengenska meja v prihodnjih letih tako ali tako premaknila niže proti jugu in Slovenija bo varuhe meje z novim šnelkurzom spremenila v policiste, saj bo teh logično začelo primanjkovati v notranjosti. Ena izmed glavnih obljub prejšnje vlade je pač bila, da se državni aparat ne bo povečeval ... Schengen pa je ostal, in kot zdaj kaže, bo tako še kar nekaj časa. Upokojevanje policistov je zaradi odhajajočih močnih generacij z beneficiranim delovnim stažem in zaradi slabšanja pogojev za upokojevanje že več let maksimalno. Zaradi kadrovske podhranjenosti so se povečale obremenitve policistov in ti so začeli zapuščati policijo. »Izčrpanost policistov, slaba volja, slaba motiviranost in slabi medčloveški odnosi, ki so se pojavili kot posledica vsega tega ... Če ljudem onemogočiš, da govorijo o težavah, s katerimi se spoprijemajo, se na dolgi rok to prej ali slej pokaže. In policisti so začeli razmišljati o odhodu,« pravi Goršek. Prepričan je, da se kadrovski deficit najbolj kaže v zmanjšani prisotnosti policistov v lokalnem okolju: »Policista ni tam, kjer ga lokalno prebivalstvo pričakuje. Če pa je slučajno bil, je pogosto prihajalo tudi do napetosti med policistom in lokalnim prebivalstvom, ker je bil policist enostavno preutrujen.« Ministrstvu je pred časom po nujnem postopku skozi državni zbor uspelo spraviti zakon, ki bo omogočil prekvalifikacijo določenega števila varuhov meje in prestavitev v notranjost, to pa zgolj zato, ker so varnostne razmere na naši južni meji za zdaj ugodne. Vendar gre za sto novih policistov, več pravila varovanja schengenske meje sploh ne omogočajo.
V. d. generalnega direktorja policije se sicer zaveda, da nastale kadrovske težave ne bodo lahko rešljive: »Pošteno povedano, bomo poskusili zadevo najprej stabilizirati, omejiti odhode. Še dve ali tri leta pa bo to težko, ker bo predvsem veliko upokojitev. Gre za zadnje generacije policistov z beneficiranim delovnim stažem. Kadrovsko stabilnejšo policijo lahko dobimo v treh letih, prej nikakor ne.« Gre torej zgolj za ukrepe, ki bodo preprečili dodatno zmanjšanje kadra. Prva redna generacija iz ponovno uvedenega izobraževanja v Tacnu šolanje konča šele prihodnje leto. Potem pa sledi še večmesečno uvajanje ...

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Peter Petrovčič

 |  Mladina 25  |  Politika

Stanislav Vrečar, direktor Policijske uprave Ljubljana: »Bilo bi seveda precej bolje, če bi kadetska šola oziroma potem policijska srednja šola dala vsako leto 150 novih policistov. Od leta 2005 pa jih ni bilo nič.

Stanislav Vrečar, direktor Policijske uprave Ljubljana: »Bilo bi seveda precej bolje, če bi kadetska šola oziroma potem policijska srednja šola dala vsako leto 150 novih policistov. Od leta 2005 pa jih ni bilo nič.
© Borut Krajnc

Policiji manjka policistov. Uradni podatki sicer kažejo 90,14-odstotno zasedenost sistemiziranih delovnih mest na celotnem območju države, podatki iz prakse pa razkrivajo razmere na robu katastrofe - na nekaterih policijskih postajah v notranjosti države manjka tudi več kot polovica policistov. Zakaj in kako se je to zgodilo? Zakaj sta generalna policijska uprava in ministrstvo za notranje zadeve prikrivala dejanski položaj? Zakaj se niso oglasili direktorji policijskih uprav? Kaj na to zdaj pravijo policijski direktorji, načelniki in komandirji? »Veljalo je, da se o tem v javnosti ne govori. Za to nismo imeli mandata, da tako rečem. Tudi z mojim predhodnikom na položaju generalnega direktorja policije o tem nisva govorila, pošteno povedano pa tudi nisem pričakoval odgovora, ki bi si ga želel,« priznava generalni direktor Janko Goršek, ko govori o svojih izkušnjah iz preteklih let, ko je bil direktor Policijske uprave Celje. »Težko sem razumel, zakaj se problemi ne predstavijo javnosti. Če javnost od nas pričakuje prisotnost na cestah, na javnih površinah, potem ji moramo jasno povedati, zakaj ne moremo zagotavljati varnosti, ko bi to želeli.«
Ko je Slovenija konec leta 2007 vstopila v schengensko območje, se je pojavila potreba po precej dodatnih policistih na schengenskih mejah. Na ministrstvu za notranje zadeve so se v letih priprav na vstop kritikam navkljub odločili nov kader pridobiti s šestmesečnim usposabljanjem. Hkrati so opustili utečeni osemnajstmesečni program pridobivanja novih policistov. Dobili smo zahtevano število varuhov meje, usposobljenih izključno za varovanje zunanjih meja Evropske unije, in nehali šolati policiste. To odločitev je najpogosteje spremljalo pojasnilo, da se bo schengenska meja v prihodnjih letih tako ali tako premaknila niže proti jugu in Slovenija bo varuhe meje z novim šnelkurzom spremenila v policiste, saj bo teh logično začelo primanjkovati v notranjosti. Ena izmed glavnih obljub prejšnje vlade je pač bila, da se državni aparat ne bo povečeval ... Schengen pa je ostal, in kot zdaj kaže, bo tako še kar nekaj časa. Upokojevanje policistov je zaradi odhajajočih močnih generacij z beneficiranim delovnim stažem in zaradi slabšanja pogojev za upokojevanje že več let maksimalno. Zaradi kadrovske podhranjenosti so se povečale obremenitve policistov in ti so začeli zapuščati policijo. »Izčrpanost policistov, slaba volja, slaba motiviranost in slabi medčloveški odnosi, ki so se pojavili kot posledica vsega tega ... Če ljudem onemogočiš, da govorijo o težavah, s katerimi se spoprijemajo, se na dolgi rok to prej ali slej pokaže. In policisti so začeli razmišljati o odhodu,« pravi Goršek. Prepričan je, da se kadrovski deficit najbolj kaže v zmanjšani prisotnosti policistov v lokalnem okolju: »Policista ni tam, kjer ga lokalno prebivalstvo pričakuje. Če pa je slučajno bil, je pogosto prihajalo tudi do napetosti med policistom in lokalnim prebivalstvom, ker je bil policist enostavno preutrujen.« Ministrstvu je pred časom po nujnem postopku skozi državni zbor uspelo spraviti zakon, ki bo omogočil prekvalifikacijo določenega števila varuhov meje in prestavitev v notranjost, to pa zgolj zato, ker so varnostne razmere na naši južni meji za zdaj ugodne. Vendar gre za sto novih policistov, več pravila varovanja schengenske meje sploh ne omogočajo.
V. d. generalnega direktorja policije se sicer zaveda, da nastale kadrovske težave ne bodo lahko rešljive: »Pošteno povedano, bomo poskusili zadevo najprej stabilizirati, omejiti odhode. Še dve ali tri leta pa bo to težko, ker bo predvsem veliko upokojitev. Gre za zadnje generacije policistov z beneficiranim delovnim stažem. Kadrovsko stabilnejšo policijo lahko dobimo v treh letih, prej nikakor ne.« Gre torej zgolj za ukrepe, ki bodo preprečili dodatno zmanjšanje kadra. Prva redna generacija iz ponovno uvedenega izobraževanja v Tacnu šolanje konča šele prihodnje leto. Potem pa sledi še večmesečno uvajanje ...

Polovica kriminala

Petdeset odstotkov kriminalnih dejanj v Sloveniji se zgodi na območju Policijske uprave Ljubljana, prav tako tretjina prometnih prekrškov in kršitev javnega reda in miru. V Ljubljani zdaj formalno manjka 144 policistov, dejansko pa kar 306; 162 policistov je na šolanju in pomenijo zgolj številko, zaradi katere se podatek o zasedenosti delovnih mest v policiji zviša na omenjenih 90 odstotkov. Direktor Policijske uprave Ljubljana Stanislav Vrečar: »Bilo bi seveda precej bolje, če bi kadetska šola oziroma potem policijska srednja šola dala vsako leto 150 novih policistov. Od leta 2005 pa jih ni bilo nič. Odtlej so bili le še šestmesečni tečaji za policiste, ki so šli na mejo, v notranjosti se ni zaposlovalo. Mislim, da je v tem glavna težava, da so nastale razmere, ko kronično primanjkuje policistov. Upam, da take situacije v bodoče ne bo več.«
Zaradi nastalih razmer so tudi v Ljubljani policisti začeli množično zapuščati policijo. Leta 2001 je v Ljubljani delovno razmerje odpovedalo 24 policistov, naslednje leto 23, leto zatem 12, leta 2004 jih je bilo 16, leta 2005 spet 17 in leta 2006 dva manj. Število odpovedi je upadalo, potem pa je predlanskim v Ljubljani odpoved dalo 50 policistov, lani že kar 66. Tudi letos je v prvi tretjini leta policijo zapustilo že 19 policistov, kar je velika številka, če vemo, da bolje plačanih služb v gospodarstvu zaradi gospodarske krize ni več. Skupaj s tistimi, ki so se upokojili, je odšlo že 44 policistov, prišel pa ni niti eden. Med razlogi za odhode so policisti direktorju najpogosteje omenjali preobremenjenost: »Policisti se še vedno čutijo zelo pripadne policiji in vedo, da njihovega dela nobena druga služba ne bo opravila namesto njih. Poleg tega se zavedajo, da morajo biti v službi takrat, ko je treba, to pa je v Ljubljani konec tedna, v petek ponoči, v soboto ponoči, v nedeljo so prav tako prireditve. To pomeni, da je ali v ponedeljek ali v torek policist po nočni izmeni prost, njegova družina pa je bila prosta za konec tedna.«
Vrečar sicer meni, da je povsem vseeno, s katerim izmed komandirjev 21 ljubljanskih policijskih postaj bi se pogovarjali, vsi imajo veliko premalo ljudi. Vendar se tipična zdi predvsem Policijska postaja Ljubljana Bežigrad, na kateri je že sistemizacija nekoliko nižja kot na drugih ljubljanskih postajah, obremenitve pa povsem enake. »Na Policijsko postajo Ljubljana Bežigrad sem prišel aprila 2006. Takrat je na postaji delalo 83 policistov, danes jih dela samo še 57. Obremenitve so se seveda povečale, število kaznivih dejanj je v tem času naraslo, prometnih nesreč je več,« sedanje razmere povzame komandir Policijske postaje Ljubljana Bežigrad Rado Kerč. Letos so v dobrih štirih mesecih izpeljali 5203 interventne dogodke, lani jih je bilo v tem času le 4200. Policist na Kerčevi policijski postaji zato naredi od 13 do 15 nadur na mesec. »Ne moreš izpustiti dogodka, ker je ljudi premalo. Zato je veliko nadur, fantje pa kaj naredijo tudi v prostem času. Navkljub situaciji se zavedajo svojih dolžnosti in poslanstva, ampak v nedogled tako ne bo šlo. Že zdaj se to kaže v boleznih pa na psihi policistov, celo pri ločitvah zakonskih zvez.« Kerč pravi, da je njihova prednostna naloga ves čas prisotnost na terenu, a ta zaradi pomanjkanja kadra najbolj trpi. Ko je prišel na bežigrajsko postajo, je lahko razporedil po enega policista na policijski okoliš, in sicer za vseh osem ur. Zdaj en sam policist opravi to delo tako, da dobi avto, s katerim se vozi od enega policijskega okoliša do drugega, vmes pa v vsakem od njih preživi približno dve uri.
Koliko pa je komandir policijske postaje vedel o tem, da politika ne bo zaposlovala predvsem zato, ker je dala predvolilno obljubo, da bo skrčila državni aparat in prihranila pri izdatkih države? »S politiko se nismo obremenjevali, za to sploh nismo imeli časa. Jaz sem pač predstavil svojo kadrovsko situacijo pristojnim službam na upravi in s tem je bila zame zgodba zaključena. Nisem se imel časa obremenjevati s tem, kdo, kaj in zakaj. Imel sem druge težave, moral sem poskrbeti za varnost občanov. Jaz in moji policisti delamo za občane in ne za politiko.« Kerču zaradi pomanjkanja policistov sicer doslej ni bilo treba prijeti za delo podrejenih, ker ima vendarle na voljo več kot 50 policistov, se je pa hitro spomnil komandirja policijske postaje v Logatcu, ki je nekakšna deklica za vse ...

Kot pred 30 leti

Komandir Policijske postaje Logatec je Jože Lahovnik, ki je policist že 30 let in je že izpolnil pogoje za upokojitev, a bo zaradi kadrovske luknje počakal do konca leta. Ko sva se v četrtek dopoldan sestala na postaji, je ravno dežural. V slabe pol ure je zato trikrat skočil v pritličje, sprejel občane in jih prepričal, naj počakajo nekaj minut, da sva se pogovorila do konca. V Logatcu, ki je ena izmed industrijsko in obrtno najhitreje rastočih občin v Sloveniji in šteje že skoraj 15 tisoč prebivalcev, je sistemiziranih 13 delovnih mest policista. Dejansko pa je policistov osem, od tega so trije na bolniškem dopustu. Edino, kar se ne spreminja, je število policistov, pojasnjuje Lahovnik: »Ko sem pred 30 leti začel kot mlad policist v Logatcu, nas je bilo policistov prav toliko kot sedaj, vmes pa se je število občanov podvojilo, prav tako število prijav, prometnih nesreč ...«
Zunaj je naenkrat lahko samo en avto, torej samo ena patrulja, a to ni navadna patrulja, sestavljena iz dveh policistov, ampak se v avtu vozi en sam policist. »Ko zjutraj pišem razpored dela policistov, že vidim, da bom kršil zakon. Čeprav je maksimum 56 ur na teden, bo en policist verjetno moral delati 60 ur. Računam, da bom sam pokril te štiri ure v nedeljo zjutraj, da zakonodaja ne bo kršena,« pravi Lahovnik. Če torej delovnopravna zakonodaja ne bo kršena pri podrejenem, bo zagotovo pri komandirju, ki nadomešča zjutraj, v nedeljo pa ponoči ... »Zase si ne pišem ur. Če bi si jih pisal, bi jih nabral tudi 200.« Lahovnik gre tudi v intervencijo, kadar je treba, kar bi se prav lahko zgodilo v času najinega pogovora, saj je bil edini aktivni policist poleg tistega v patrulji: »Seveda se pišem v patruljo, pri poostrenih nadzorih se pišem v patruljo skupaj s policistom, pa ponoči tudi. Poleg svojega dela delam tudi vse drugo. Danes zjutraj sem prišel v službo ob petih, pa nimam službe ob petih, ampak ob sedmih. Samo tako lahko naredim razpored, ker potem, ko dežuram, je enostavno preveč motenj, da bi lahko opravljal svoje pravo delo. Tudi teh ur si ne pišem, to je brezplačna usluga, da tako rečem.«

Teror in strahovlada

Policijska postaja Koper je s 167 sistemiziranimi delovnimi mesti druga kadrovsko najmočnejša policijska postaja v Sloveniji. Zdaj je zasedenih samo 105 mest, z administracijo vred. Komandir policijske postaje Igor Majcen: »Do sredine lanskega leta je bila zadeva še nekako vzdržna. Odtlej pa dihamo na škrge, delovna obremenitev na posamezno delovno mesto je vedno večja. Treba je vedeti, da skrbimo za 59 kilometrov zunanje meje, da imamo tako rekoč polovico obsega dela več kot druge policijske postaje.« Majcen dodaja, da pri njih trpi predvsem operativno in strukturno delo. Preiskanost kaznivih dejanj je sicer sprejemljiva, premalo pa je pogovorov z žrtvami kaznivih dejanj in tudi s storilci.
Komandirji policijskih postaj in direktorji policijskih uprav še danes neradi govorijo o molku zadnjih let, ki naj bi ga bila zapovedala politika, Majcen pa je odkrit: »To, kar pravite, ni laž. Razumeti morate, da je zadnja štiri leta vladal teror, dobesedno strahovlada. To ni bilo vodenje, jaz že štiri leta krizno vodim to enoto ...« Strahovlada? To je pa težka beseda za vodenje policije prejšnjega direktorja Jožeta Romška in za ministrovanje Dragutina Mateja. »Glejte: znotraj policije vedno obstaja možnost prerazporeditve na drugo delovno mesto. Danes sem lahko v Kopru, lahko pa se zgodi, da sem jutri že v Postojni. In če bi to izjavo dal pred dvema letoma, bi se zgodilo še kaj hujšega. Da o mobingu, trpinčenju na delovnem mestu, sploh ne govorim.« Majcen nima težav niti z razumevanjem, kaj je bil glavni razlog za napačne odločitve prejšnjega vodstva policije in ministrstva: »Razlog je v tem, da je bilo pač treba postaviti schengenski način varovanja meje, da je bilo treba toliko in toliko ljudi dati na mejo, seveda v škodo splošnih nalog in v škodo tistih policistov, ki preiskujejo kazniva dejanja.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.