Kam so šli policisti vsi?

Po letih zapovedanega molka so spregovorili direktorji policijskih uprav in komandirji policijskih postaj

Policiji manjka policistov. Uradni podatki sicer kažejo 90,14-odstotno zasedenost sistemiziranih delovnih mest na celotnem območju države, podatki iz prakse pa razkrivajo razmere na robu katastrofe - na nekaterih policijskih postajah v notranjosti države manjka tudi več kot polovica policistov. Zakaj in kako se je to zgodilo? Zakaj sta generalna policijska uprava in ministrstvo za notranje zadeve prikrivala dejanski položaj? Zakaj se niso oglasili direktorji policijskih uprav? Kaj na to zdaj pravijo policijski direktorji, načelniki in komandirji? »Veljalo je, da se o tem v javnosti ne govori. Za to nismo imeli mandata, da tako rečem. Tudi z mojim predhodnikom na položaju generalnega direktorja policije o tem nisva govorila, pošteno povedano pa tudi nisem pričakoval odgovora, ki bi si ga želel,« priznava generalni direktor Janko Goršek, ko govori o svojih izkušnjah iz preteklih let, ko je bil direktor Policijske uprave Celje. »Težko sem razumel, zakaj se problemi ne predstavijo javnosti. Če javnost od nas pričakuje prisotnost na cestah, na javnih površinah, potem ji moramo jasno povedati, zakaj ne moremo zagotavljati varnosti, ko bi to želeli.«
Ko je Slovenija konec leta 2007 vstopila v schengensko območje, se je pojavila potreba po precej dodatnih policistih na schengenskih mejah. Na ministrstvu za notranje zadeve so se v letih priprav na vstop kritikam navkljub odločili nov kader pridobiti s šestmesečnim usposabljanjem. Hkrati so opustili utečeni osemnajstmesečni program pridobivanja novih policistov. Dobili smo zahtevano število varuhov meje, usposobljenih izključno za varovanje zunanjih meja Evropske unije, in nehali šolati policiste. To odločitev je najpogosteje spremljalo pojasnilo, da se bo schengenska meja v prihodnjih letih tako ali tako premaknila niže proti jugu in Slovenija bo varuhe meje z novim šnelkurzom spremenila v policiste, saj bo teh logično začelo primanjkovati v notranjosti. Ena izmed glavnih obljub prejšnje vlade je pač bila, da se državni aparat ne bo povečeval ... Schengen pa je ostal, in kot zdaj kaže, bo tako še kar nekaj časa. Upokojevanje policistov je zaradi odhajajočih močnih generacij z beneficiranim delovnim stažem in zaradi slabšanja pogojev za upokojevanje že več let maksimalno. Zaradi kadrovske podhranjenosti so se povečale obremenitve policistov in ti so začeli zapuščati policijo. »Izčrpanost policistov, slaba volja, slaba motiviranost in slabi medčloveški odnosi, ki so se pojavili kot posledica vsega tega ... Če ljudem onemogočiš, da govorijo o težavah, s katerimi se spoprijemajo, se na dolgi rok to prej ali slej pokaže. In policisti so začeli razmišljati o odhodu,« pravi Goršek. Prepričan je, da se kadrovski deficit najbolj kaže v zmanjšani prisotnosti policistov v lokalnem okolju: »Policista ni tam, kjer ga lokalno prebivalstvo pričakuje. Če pa je slučajno bil, je pogosto prihajalo tudi do napetosti med policistom in lokalnim prebivalstvom, ker je bil policist enostavno preutrujen.« Ministrstvu je pred časom po nujnem postopku skozi državni zbor uspelo spraviti zakon, ki bo omogočil prekvalifikacijo določenega števila varuhov meje in prestavitev v notranjost, to pa zgolj zato, ker so varnostne razmere na naši južni meji za zdaj ugodne. Vendar gre za sto novih policistov, več pravila varovanja schengenske meje sploh ne omogočajo.
V. d. generalnega direktorja policije se sicer zaveda, da nastale kadrovske težave ne bodo lahko rešljive: »Pošteno povedano, bomo poskusili zadevo najprej stabilizirati, omejiti odhode. Še dve ali tri leta pa bo to težko, ker bo predvsem veliko upokojitev. Gre za zadnje generacije policistov z beneficiranim delovnim stažem. Kadrovsko stabilnejšo policijo lahko dobimo v treh letih, prej nikakor ne.« Gre torej zgolj za ukrepe, ki bodo preprečili dodatno zmanjšanje kadra. Prva redna generacija iz ponovno uvedenega izobraževanja v Tacnu šolanje konča šele prihodnje leto. Potem pa sledi še večmesečno uvajanje ...

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno prijaviti.

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Naroči