9. 7. 2009 | Mladina 27 | Ekonomija
Tudi iz malega lahko zraste veliko
Od šestega bloka termoelektrarne Šoštanj do vlaganja v male elektrarne
© Borut Peterlin
Za ohranjanje zanesljive in kakovostne oskrbe z električno energijo iz domačih virov je potrebna prenova kapacitet v Termoelektrarni Šoštanj. Dolgoročno ohranjanje proizvodnje lignita v Premogovniku Velenje je pomembno zaradi diverzifikacije energetskih virov, zlasti za proizvodnjo električne energije. Kot domač vir energije zmanjšuje tveganja pri oskrbi z energijo ob izjemnih ekonomskih in političnih razmerah. Tako so na ministrstvu za gospodarstvo v zeleni knjigi o nacionalnem energetskem programu utemeljili investicijo v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj, za katero, zagotavlja finančni minister France Križanič, bo država dodelila poroštvo za najem posojil za gradnjo. Dokumentacija, na podlagi katere bo vlada odločala o dodelitvi tega poroštva, in finančna konstrukcija projekta sta še v pripravi.
Po do zdaj znanih podatkih bo Holding Slovenske elektrarne kot investitor moral zagotoviti 1,1 milijarde evrov, od tega bo potreboval kredite z državnim poroštvom v višini 600 milijonov evrov. O gradnji tega bloka je precej razprav, pomislekov. V Šaleški dolini ga vidijo kot naložbo za dolgoročno ohranitev delovnih mest, v elektrogospodarstvu kot nujno naložbo za pokritje potreb po električni energiji, v okoljevarstvenih organizacijah opozarjajo, da bi ga bilo treba nadomestiti z obnovljivimi viri energije.
Franko Nemac, direktor in vodja projektov na Agenciji za prestrukturiranje energetike, je izračunal, da je sončna energija edini vir, ki teoretično lahko pokrije vse potrebe po energiji v Sloveniji. S postavitvijo enega milijona elektrarn s površino po 100 m2, ki bi imele moč 12 kW in letno proizvodnjo 12 MWh, bi pokrili celotno porabo električne energije v Sloveniji, ki znaša 12.000 GWh. Sončne elektrarne po Nemčevih besedah lahko postavi skoraj vsakdo, torej je potencialnih investitorjev veliko, poleg tega imajo zaradi proizvodnje v velikih serijah največji potencial za znižanje stroškov.
Ministrstvo za gospodarstvo v zeleni knjigi o nacionalnem energetskem programu kljub temu navaja, da je 25-odstotni delež obnovljivih virov energije pri končni rabi energije iz podnebno energetskega svežnja EU za Slovenijo zelo zahteven cilj. Najbolj perspektivna področja pa so energija lesne biomase, sončna energija za proizvodnjo toplote, vodna energija, lesna biomasa in bioplin za proizvodnjo električne energije, dolgoročno pa tudi fotovoltaični sistemi in geotermalna energija.
Na Dolenjskem in v Beli krajini so se pravkar odločili, da bodo bolje izkoristili slabo milijardo evrov sredstev, ki so v obdobju od leta 2007 do 2013 na voljo v evropskem skladu za razvoj podeželja. Od tega nameravajo zasebniki in mikro podjetja približno 2,5 milijona evrov porabiti za sončne elektrarne, 2,3 milijona evrov za pridobivanje energije iz bioplina in 500 tisoč evrov za male hidroelektrarne. To pomeni, da predstavniki okoljevarstvenih organizacij ne govorijo na pamet, samo oblast, ki večinoma vidi le velike bloke, bi jim morala bolj prisluhniti in veliko bolj upoštevati možnosti za izrabo obnovljivih virov energije in povečanje energetske učinkovitosti pri načrtovanju velikih objektov in odobravanju poroštev zanje.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.