16. 7. 2009 | Mladina 28 | Ekonomija
Piratska živila
Na policah v trgovskih centrih vse več ponaredkov živil
Pravi ali ponaredki?
© Borut Peterlin
Vse več živil na policah v trgovskih centrih je ponaredkov, ugotavljajo varuhi potrošnikov v Nemčiji. Ponaredke prodajajo tudi v slovenskih trgovinah. V Zvezi potrošnikov Slovenije so s problemom seznanjeni, vendar v tem letu predvidoma ne načrtujejo večjih aktivnosti na tem področju, je pojasnila Manca Novinec. Tudi v Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij vedo, da se v zadnjem obdobju na svetovnem in evropskem trgu tudi pri živilskih proizvodih pojavljajo številni ponaredki, čeprav je bila to v preteklosti bolj praksa za industrijske izdelke tehnične narave, pravi v. d. direktorja Boris Jež.
»Evropsko živilsko pravo in tudi slovenska zakonodaja v podzakonskih aktih jasno predpisujeta parametre kakovosti za nekatere kategorije živil. Samo izdelki, ki so proizvedeni v skladu s temi zahtevami in zadoščajo navedenim parametrom, so lahko poimenovani z izrazi, ki jih prav tako definira zakonodaja. Tako lahko proizvajalec svoj izdelek na primer poimenuje čokolada samo v primeru, ko je izdelek sestavljen iz kakavovih izdelkov in sladkorjev in vsebuje najmanj 35 odstotkov skupne suhe snovi kakavovih delov, vključno z najmanj 14 odstotki suhe nemastne snovi kakavovih delov,« razlaga Jež. Izvajanje predpisov nadzorujejo inšpektorji, v Sloveniji sta to inšpekcija za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano ter zdravstvena inšpekcija.
Na Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij po Ježevih besedah velik del svojih aktivnosti usmerjajo v spremljanje, nastajanje in oblikovanje zakonodaje, na ravni EU in na nacionalni ravni, in o spremembah in novostih ažurno obveščajo svoje člane, jim tudi svetujejo, ko potrebujejo nasvete. »V popolnem zavedanju pomembnosti korektnega informiranja potrošnikov o kakovosti kmetijskih in živilskih izdelkov slovenskih proizvajalcev smo v sodelovanju z njimi tudi začeli nacionalno kampanjo Kupujem slovensko,« pravi Jež.
V Nemčiji so varuhi potrošnikov že dosegli, da ministrica za kmetijstvo in varstvo potrošnikov Ilse Aigner, ki sicer velja za lobistko živilske industrije, ne more več molčati. Obljubila je, da bo objavila vsaj imena restavracij in ponudnikov hitre hrane, ki uporabljajo ponarejeno šunko, sir in druge ponaredke. Varuhi potrošnikov seveda zahtevajo spremembo predpisov o označevanju živil in objavo proizvajalcev ponaredkov, »da se bo vedelo, kdo goljufa«. Več ko je na trgu poceni ponaredkov, večji je pritisk na cene živil z originalnimi sestavinami, še dodajajo.
Seznam ponarejenih živil v Nemčiji vztrajno dopolnjuje Zveza potrošnikov v Hamburgu. Na njem so med drugim kozice, ki so v resnici stisnjene beljakovine iz rib in so samo videti kot kozice, ponarejeni sir in šunka, ponarejeni pesto, vaniljev sladoled s sintetičnim nadomestkom vanilje, čokoladni keksi brez čokolade in ponekod tudi brez keksa, biološki kruh, v katerem je samo 60 odstotkov polnozrnate moke, čeprav bi je v skladu s pravili moralo biti 90 odstotkov. Da prevara s pšenično moko ne bi bila takoj vidna, kruhu preprosto primešajo sirup iz ječmenovega slada. Silke Schwartau iz potrošniške organizacije Hambrug je za Spiegel povedala, da niso ponarejena le poceni živila, ampak tudi draga hrana različnih blagovnih znamk.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.