Darja Kocbek

23. 7. 2009  |  Mladina 29  |  Ekonomija

Smeti so lahko velik posel

Sloveniji manjka sodoben, trajnosten, učinkovit in dobičkonosen sistem za zbiranje in predelavo odpadkov

Ljubljanska deponija

Ljubljanska deponija
© Borut Peterlin

Bruselj pritiska z zahtevo, da je že čas za ukinitev arhaičnega sistema odlaganja smeti na odlagališča, krajani, združeni v civilne iniciative, zahtevajo zaprtje odlagališč, ki jih imajo pred svojimi domovi. Ministrstvo za okolje in prostor v zadnjem trenutku išče začasne rešitve, ker so za pristojne funkcionarje in uradnike v vladi in občinah smeti še vedno zgolj nujno zlo. Vedo le, da odpadki ne smejo končati na ulicah in cestah, odvoza pa ne smejo pretirano podražiti, ker bi to razjezilo volivce. Komunala je v Sloveniji še vedno eno najbolj razvojno zaostalih področij, kjer prevladujejo vrtičkarstvo, poslovanje po domače in nepreglednost. V Sloveniji to (še) ni posel za skupno korist, ki bi zagotovil kontinuirano uporabo domačega znanja in trajna delovna mesta - seveda ne le pometanje pločnikov.
Da bi v Sloveniji ustvarili sodoben, trajnosten, učinkovit in dobičkonosen sistem za zbiranje in predelavo odpadkov, nikakor ni treba odkrivati tople vode. Dobrih zgledov je dovolj, treba je le povezati uradnike z gospodarskimi podjetji, inštituti, univerzami in seveda državljani, izkoristiti njihovo znanje in ideje. Kot to recimo počno Švedi in Finci. V švedski pokrajini Sormland devet občin tekmuje, kdo bo imel bolj čist zrak, odvrgel čim manj smeti, jih čim več recikliral in predelal, kdo bo imel najboljše šole, čim boljši javni prevoz. Finci so z evropskim denarjem Lahti spremenili v regijo z največ okoljskimi posli v državi. Ustanovili so grozd dvajsetih podjetij, ki so odprla 170 delovnih mest in zagotovila za 30 milijonov evrov dodatnega zasebnega kapitala.
Kot zgled je na voljo tudi evropski projekt za zbiranje in predelavo rabljenih pnevmatik Criosinter, pri katerem sodeluje 12 partnerjev iz šestih držav članic EU (Španija, Francija, Italija, Nizozemska, Portugalska in Velika Britanija). Ugotovili so, da bi z recikliranjem rabljenih pnevmatik lahko pokrili 45 odstotkov potreb po surovi gumi v EU. Tako bi postopno zmanjšali kup odpadnih pnevmatik, ki se v EU vsako leto poveča za približno 3,5 milijona ton. V Sloveniji je bilo konec lanskega leta po podatkih statističnega urada registriranih 1,3 milijona avtomobilov.
V okviru projekta Criosinter so naredili prototipe za tri reprezentativne izdelke iz 100-odstotno recikliranih rabljenih pnevmatik. To so podplati za čevlje, podlaga za cestne obloge, ki jo je mogoče narediti brez veziv, in odbijači za tovornjake. V projekt so vključena gospodarska podjetja, raziskovalni inštituti, univerze, strokovnjaki za marketing ...
Uradniki z ministrstva za okolje med rešitvami za izpolnitev zahtev evropske direktive o odpadkih predelave in recikliranja odpadkov sploh ne omenjajo. Bruselj pa recikliranje vidi med šestimi vodilnimi trgi, na katerih EU lahko z inovacijami in razvojem postane vodilna. Nekatere članice odpeljejo na smetišča samo še 10 odstotkov smeti. Podjetja, ki se v EU ukvarjajo z recikliranjem in jih je okrog 60 tisoč, ustvarijo za 21 milijard evrov prometa na leto, zaposlujejo pa 500 tisoč ljudi. Cilj EU do leta 2020 je, da bi vsako gospodinjstvo poskrbelo za vnovično uporabo oziroma recikliranje vsaj 50 odstotkov smeti.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.