Darja Kocbek

30. 7. 2009  |  Mladina 30  |  Ekonomija

Napaka na trgu dela?

Vlada namerava v jeseni v okviru socialnega dialoga iskati odgovor na vprašanje, kako odpraviti zlorabe študentskega dela

Poslovalnica

Poslovalnica
© Borut Peterlin

Študentsko delo je v bistvu mezdno delo. To delo ne omogoča nobene socialne varnosti, je nekakšna napaka na trgu dela, ki dela neupravičeno diferenciacijo med različno zaposlenimi. Zato bodo imeli mladi težave pri pridobivanju pogojev za upokojitev, zaradi umetno podcenjenih stroškov zaposlitve pa tudi izpodrivajo normalno zaposlitev te mlade generacije. Delodajalci in sindikati, »ki se ukvarjajo samo s problemom zaposlitev za nedoločen čas«, bodo morali odgovoriti na vprašanje, ali je takšen trg dela, ki tako razlikuje posamezne udeležence na trgu, v redu. »Socialni dialog v jeseni bo moral dati odgovor na to vprašanje,« je po poročanju STA dejal minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari.
Nekdanji minister za delo Janez Drobnič je študentsko delo leta 2007 označil kot »legalno delo na črno«. V komentarju v časniku Finance je napisal, da študentsko delo rešuje začasne težave posameznega udeleženca, nazadnje pa škoduje vsem: mladim, ki pri 35 letih nimajo formalnih delovnih izkušenj - so celo brez pripravništva, če so sploh imeli čas ob delu diplomirati - in nobenega dne delovne dobe; državi, ki se ji zaradi študentskega dela povečuje število brezposelnih, ki dolgo ne dobijo zaposlitve, in kar je še dodatno, študentje ne plačujejo niti v zdravstveno niti v pokojninsko blagajno. Delodajalci so zadovoljni s študentskim delom, ker je to najcenejša delovna sila, in še bolj zato, ker so študentje na popolni »fleksibilnosti«, kar zadeva zaposlitev ali pa odpustitev od dela. Študentske organizacije pa služijo s koncesijami za študentsko delo.
Delodajalci seveda poudarjajo, da je študentsko delo za študente koristno, saj se prek njega prvič soočijo z organizacijo in delom v njej, zagotovijo si denar za študij, z delom prek študentskega servisa pridobivajo tudi prve delovne izkušnje, čeprav to večinoma niso izkušnje s področja, ki ga študirajo. Delodajalci tudi pojasnjujejo, da s študentskim delom lažje in hitreje pridobijo kadre za dela, za katera ni potrebno posebno uvajanje. Študenti pa izpostavljajo, da študentsko delo potrebujejo za preživljanje, brez njega marsikdo sploh ne bi mogel študirati.
Če Drobničevi podatki še držijo, je največji delodajalec za študente kar država, natančneje javna uprava. Država mora torej najprej narediti red pri sebi. Čim je do zdaj kdo rekel karkoli o spremembah sedanjega sistema študentskega dela, je v odziv dobil revolt študentov. Študentska organizacija Slovenije se je že odzvala z opozorilom, da Gaspari ni omenil, »da študentsko delo več kot tretjini študentov omogoča študij, ostalim pa nudi dragocene prve delovne izkušnje«. Od vlade pričakuje, da bo svoje pomisleke »argumentirano predstavila na zato predvidenem mestu socialnega dialoga s študenti, kakor je za demokratični proces sicer značilno«.
Če sedanja vlada na tem področju res hoče narediti red, se izogniti revoltu, na podlagi katerega se je njena predhodnica raje umaknila, naj nikar ne birokratizira, teoretizira, ampak čim prej zagotovi sistem, ki bo redne zaposlitve za delodajalce naredil bolj zanimive, študentsko delo pa bo res zgolj začasno delo in priložnost za pridobitev prvih delovnih izkušenj.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,80 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.