Urša Marn

6. 8. 2009  |  Mladina 31

Strašna nova gripa

Novi virus gripe, ki so ga konec aprila odkrili v Mehiki, se je v nekaj tednih razširil na vse celine, zato je Svetovna zdravstvena organizacija v začetku junija razglasila pandemijo. Je to storila prezgodaj ali pa nas najhujše šele čaka?

/media/www/slike.old/mladina/temagripaborut_trukelj_bkimg_2292.jpg

© Borut Krajnc

V Sloveniji za pljučnico vsako leto zboli več tisoč ljudi, umre pa jih v povprečju med petsto in tisoč. A o tem v medijih ne boste zasledili niti besedice. Zakaj se torej novi gripi namenja toliko pozornosti, če vemo, da so simptomi identični tistim pri običajni sezonski gripi, nič višja pa ni niti smrtnost? Pri običajni gripi umre eden na tisoč obolelih, pri novi gripi pa eden do 3,5 na tisoč obolelih, pri čemer so v to všteti tudi podatki iz Mehike, ki so nezanesljivi, zato strokovnjaki sklepajo, da je smrtnost pri novi gripi verjetno še nižja, po nekaterih podatkih celo nižja kot pri običajni gripi. Gre za človeško nagnjenost k pretiravanju, interes velikih farmacevtskih družb, ki naivnost ljudi izkoriščajo za kovanje milijardnih dobič-kov, ali celo za globalno zaroto, katere cilj je drastično zreducirati svetovno prebivalstvo in se tako lažje dokopati do naravnih virov?
Teorije zarote o umetno povzročeni pandemiji gripe, s katero naj bi pod taktirko mednarodne kriminalne združbe izvedli množični genocid, so sicer zanimivo branje, a so praviloma podprte s tako trhlimi dokazi, da jih ni mogoče nekritično povzemati. Kar človeštvo v tem trenutku potrebuje, ni znanstvena fantastika, ampak nasveti, kako ravnati, da se ne okužimo, in kaj storiti, da potem, ko smo že zboleli, virusa ne širimo.
Čeprav nova gripa ni nič bolj ubijalska od običajne sezonske gripe, je treba vedeti, da se širi veliko hitreje. V dobrih treh mesecih se je z novim virusom gripe okužilo že več kot 160 tisoč ljudi po svetu, umrlo pa jih je že več kot tisoč sto. Ker nekateri zaradi blagega poteka bolezni ne poiščejo zdravniške pomoči ali celo mislijo, da gre za običajen prehlad, je dejansko število okuženih verjetno še precej višje od uradnih številk. Znano je, da je smrtnost pri eboli stoodstotna, se pravi, da umre vsak, ki se okuži, toda ker je število obolelih nizko, nihče ne dela panike. Pri gripi pa je situacija drugačna. Če se bo širila tako hitro kot do zdaj, bo absolutna številka obolelih visoka, to pa pomeni, da bo kljub nizkemu deležu smrtnosti visoka tudi absolutna številka umrlih. Poleg tega je treba vedeti, da so virusi influence nepredvidljivi in da lahko mutirajo v agresivnejšo obliko. »Še posebej hudo bi bilo, če bi se povezal z virusom ptičje gripe tako, da prenos ne bi bil samo kapljičen, ampak po zraku,« pravi prof. dr. Janez Tomažič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani. Res je sicer, da je virus ptičje gripe pred leti okužil malo ljudi, toda umrljivost je bila visoka, saj je umrlo kar 60 odstotkov obolelih.
Kakšen bo prihodnji razvoj dogodkov, ni mogoče napovedati. Če bi se uresničile projekcije Svetovne zdravstvene organizacije o najhujšem možnem poteku pandemije, bi za novo gripo v naslednjih dveh letih lahko zboleli dve milijardi ljudi po svetu. Za Slovenijo bi to pomenilo vsaj pol milijona obolelih, 25.000 bi jih bilo pregledanih v službi nujne medicinske pomoči, 2750 bi bilo hospitaliziranih, 1850 pa bi jih umrlo. Če bi novi virus gripe mutiral v bolj virulentno obliko, bi bil to poleg vseh drugih posledic tudi hud udarec že tako izčrpani globalni ekonomiji, ki si še ni opomogla od finančne in gospodarske krize. Svetovna banka je pred leti ocenila, da bi pandemija gripe po najbolj črnem scenariju na globalni ravni povzročila 4,8-odstotni padec BDP, skupni stroški recesije pa bi znašali dobre tri bilijone dolarjev.
Znanstveniki pravijo, da se pandemija gripe širi v valovih, pri čemer je dolžina vsakega vala šest do osem tednov. Drugi val se navadno pojavi v treh do devetih mesecih od začetnega in lahko povzroči višjo smrtnost. Možno je torej, da bo drugi val, ki ga v Evropi pričakujemo v zimskih mesecih, veliko hujši. To se je zgodilo tudi po prvi svetovni vojni, ko je kosila španska gripa. Prvi val je udaril poleti, zapisi kažejo, da zaradi velikega števila obolelih ni bilo mogoče pobrati niti pridelkov na poljih. Temu je pozimi sledil drugi, bolj katastrofalen val. Ker je možno, da bo tudi tokrat število okuženih naraslo jeseni, ko so dnevi hladnejši in se ljudje pogosteje zadržujemo v zaprtih prostorih, stiki med nami pa so bolj neposredni, se države pospešeno pripravljajo na vse možne scenarije, tudi na najbolj črnega. To pa seveda še ne pomeni, da se bo najbolj črn scenarij tudi dejansko uresničil. Upanje vzbujajo novice iz Avstralije in Nove Zelandije, kjer je trenutno zima, pa nova gripa kljub temu ni katastrofalna.
Večjo skrb zbujajo informacije, da po svetu odkrivajo čedalje več primerov odpornosti proti zdravilu tamiflu, ki se je doslej izkazalo kot najučinkovitejše pri zdravljenju obolelih z novo gripo. Primere odpornosti so doslej odkrili v Kanadi, na Danskem, v Hong Kongu in na Japonskem, pred dnevi pa tudi v ameriški zvezni državi Teksas, tik ob meji z Mehiko. Strokovnjaki svarijo, da se odpornost proti tamifluju najverjetneje pojavlja zaradi prevelike uporabe tega zdravila. V ZDA tamiflu sicer prodajajo le na recept, medtem ko je v Mehiki in Kanadi v prosti prodaji in ga ljudje vzamejo že ob prvem kihanju. »Imamo neverjetno srečo, da je ta virus tako občutljiv na zdravilo oseltamivir, ki ga poznamo pod tovarniškim imenom tamiflu. Številni podtipi virusa influence so nanj namreč odporni. Ker je virus influence zelo spremenljiv, obstaja nevarnost odpornosti proti oseltamivirju, zato je pomembno, da čim prej pridemo do cepiva,« pravi dr. Tomažič in dodaja: »Cepivo je najučinkovitejši ukrep. Zelo pomembno je, da se cepi čim več ljudi, ker se s tem prepreči širjenje virusa.«
Ker bo količina cepiva omejena, mu znanstveniki nameravajo dodati imunski spodbujevalec skvalen, ki v imunskem sistemu izboljšuje produkcijo protiteles. Tako bo mogoče precepiti večje število ljudi kot sicer. Toda ker gre za manj preizkušen imunski spodbujevalec, se cepivo vsaj v začetku ne bo smelo predpisovati otrokom, mlajšim od 18 let.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.