20. 8. 2009 | Mladina 33 | Ekonomija
Premog - pomemben energetski vir
Čeprav imajo nekateri premog za energetski vir preteklosti, za zdaj ostaja konkurenčen
© Borut Peterlin
Premog je med fosilnimi gorivi edini vir, ki bo na energetskem trgu zaradi velikega obsega zalog po vsem svetu ostal najdlje, piše v zeleni knjigi o nacionalnem energetskem programu. Direktor Premogovnika Velenje Milan Medved zaradi velikega povpraševanja po energiji v Sloveniji vidi vse večjo vlogo Šaleške doline kot energetske lokacije s trboveljsko termoelektrarno in velenjskim premogovnikom. Po njegovem mnenju premog ostaja konkurenčen, ker bodo po napovedih cene plina tudi v prihodnjih letih visoke.
Glavni problem pri premogu so izpusti toplogrednih plinov, ki povzročajo segrevanje ozračja in podnebne spremembe. Zaradi tega je EU določila cilj, da jih bo do leta 2020 zmanjšala za 20 odstotkov glede na leto 1990. Za te izpuste bo treba na dražbah kupovati kupone, kar pa lahko električno energijo iz premoga precej podraži, čeprav za vzhodnoevropske članice EU veljajo prehodna obdobja, ki jim omogočajo, da bodo njihove elektrarne morale leta 2013 na dražbi kupiti le 30 odstotkov kuponov. Ta delež se bo postopno povečeval do leta 2020, ko bo dosegel 100 odstotkov. Draga in precej negotova je tudi tehnologija za zajemanje in skladiščenje ogljika pod zemljo (CCP).
V zeleni knjigi o nacionalnem energetskem programu piše, da so projekcije za nadaljnjo proizvodnjo premoga v Premogovniku Velenje vezane na dolgoročno delovanje Termoelektrarne Šoštanj, ki bo z dograditvijo bloka 6 z močjo 600 MW povečala letno proizvodnjo električne energije s 3500 na 5000 MWh. Predvidena proizvodnja premoga v velenjskem premogovniku do leta 2021 znaša 4 milijone ton na leto, do leta 2040 se bo postopno zmanjševala do 2 milijona ton na leto in se do konca obdržala na tej ravni. Dolgoročno ohranjanje pridobivanja lignita v Premogovniku Velenje je pomembno zaradi diverzifikacije energetskih virov, zlasti za proizvodnjo električne energije. Lignit kot domači vir energije pomembno zmanjšuje tveganja pri oskrbi z energijo v izjemnih ekonomskih in političnih razmerah, ocenjujejo na ministrstvu za gospodarstvo. Nekateri jim zato očitajo, da podpirajo predvsem šaleški energetski lobi.
Skladno s potrebami v Termoelektrarni Šoštanj je višina letne proizvodnje premoga iz velenjskega premogovnika usklajena do leta 2054. Cena velenjskega lignita je zdaj 2,9 evra za gigajoul. Cena za uvoženi premog bo letos skupaj s transportnimi in manipulativnimi stroški dosegla med 3,32 in 3,48 evra za gigajoul.
Premog je fosilno gorivo, ki ga je na svetu največ in je geografsko najbolj razpršeno. Največ zalog (60 odstotkov) imajo ZDA, Rusija in Kitajska. Dokazane rezerve so konec leta 2005 dosegale 847 bilijonov ton. EU uvaža 40 odstotkov premoga, njena poraba pa dosega 15 odstotkov porabe premoga na svetu. V zadnjih petih letih je njena poraba naraščala za približno odstotek na leto in zdaj znaša 314 milijonov ton na leto. Največji porabnik in proizvajalec premoga v EU je Nemčija, sledi ji Poljska, ki kar 95 odstotkov električne energije pridobi iz tega goriva. V Sloveniji ima premog pri porabi energije po virih letos v skladu z energetsko bilanco 19,8-odstotni delež. Iz domačega premoga bo Slovenija letos pridobila dobrih 76 odstotkov vse energije iz trdih goriv.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.