Urša Marn

10. 9. 2009  |  Mladina 36

Ni čas za cincanje

Vlada mrzlično išče vire, s katerimi bi vsaj za silo zakrpala veliko luknjo v javnih financah, ne vidi pa rešitve, ki jo ima pred nosom: dosledne obdavčitve 6,5 milijona nepremičnin, od stanovanj in hiš do nakupovalnih središč, župnišč, industrijskih objektov in zemljišč

Premier Borut Pahor bi luksuz obdavčil »čim prej«. Pri tem naj bi imel v mislih davek na nepremičnine in ne klasičnega premoženjskega davka, s katerim se obdavči nakit, žlahtne kovine, umetnine, krzno, draga plovila in limuzine.

Premier Borut Pahor bi luksuz obdavčil »čim prej«. Pri tem naj bi imel v mislih davek na nepremičnine in ne klasičnega premoženjskega davka, s katerim se obdavči nakit, žlahtne kovine, umetnine, krzno, draga plovila in limuzine.
© Borut Peterlin

Ena prvih potez nekdanjega finančnega ministra Andreja Bajuka je bil umik zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Uklonil se je pritisku rimskokatoliške cerkve, ki ni soglašala z obdavčitvijo svojih nepremičnin. V prvi različici zakona o davku na nepremičnine je bilo predvidenih več izjem, ki ne bi bile obdavčene, od naravnih in kulturnih spomenikov do objektov diplomatskih in konzularnih predstavništev. Na seznamu pa ni bilo objektov in zemljišč, ki jih je cerkev dobila z denacionalizacijo in ki jih ni mogoče spraviti v kategorijo sakralnega ali karitativnega. To bi pomenilo, da bi se obdavčili tudi lastnina vseh župnišč in cerkveni gozdovi. Leta 2006 je bil zakon o množičnem vrednotenju sicer sprejet, a se v praksi še do danes ni izvedel.
Vlada Boruta Pahorja je uvedbo davka na nepremičnine napovedala v koalicijski pogodbi, a ji je začetni pogum hitro uplahnil. Idejo je znova obudila šele pred kratkim, ko so se zaradi gospodarske krize drastično skrčili prilivi v državni proračun, v javnih financah pa je zazevala velika luknja. Vlada je luknjo sprva nameravala pokrpati z dohodninsko reformo, s katero bi povečala davčno breme trem odstotkom najpremožnejših, a je idejo pod težo kritike iz lastnih vrst čez noč opustila. Kmalu za tem je Pahor na vprašanje, ali vlada načrtuje obdavčenje luksuza, odgovoril: »Da.« Na vprašanje, kdaj bi ga obdavčili, pa: »Čim prej.« Toda finančni minister Franc Križanič ga je hitro postavil na realna tla, češ da bo ta davek zaživel šele, ko bo »v celoti na razpolago informacijska osnova, zlasti ko bo sistem merjenja nepremičnin, ki je že dokaj dograjen, postal kompatibilen s sistemom informacijske podpore zemljiške knjige«. To pa naj bi ne bilo pred letom 2011. Res?
Čeprav se morda zdi, da sta uvedba in pobiranje davka na nepremičnine izjemno zapleten projekt, to namreč ne drži. Naj spomnimo, da občine že leta brez težav pobirajo nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, pa čeprav do nedavnega na voljo niso imele niti resnih nepremičninskih evidenc. Še več. Višino nadomestila določajo kar administrativno, torej brez kakršnegakoli upoštevanja tržne vrednosti nepremičnin. Tudi zaradi tega je nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč izjemno sporen para-davek, ki bi ga morali po hitrem postopku ukiniti oziroma nadomestiti s sodobnim davkom na nepremičnine. A nekatere občine nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč še nedavno niso zaračunavale, tiste, ki so ga, pa so to počele nedosledno, tako da imamo primere, ko v istem bloku eni stanovalci nadomestilo plačujejo, drugi pa ne.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.