17. 9. 2009 | Mladina 37 | Svet | Komentar
Marš smrti
Zakaj je veliki shod desnice v Washingtonu še enkrat potrdil, da »pravi« Američani slabo prenašajo to, da v Beli hiši ne sedi belec
Steven Anderson, baptistični pastor iz Arizone, je sredi avgusta svojim faranom oznanil, da moli, da bi Barack Obama »umrl in šel v pekel«. Ne, brez skrbi, ni pozval k atentatu na Obamo. »Želim si, da bi umrl naravne smrti. Nočem, da postane mučenik. Ne potrebujemo še enega nacionalnega praznika. Hočem, da umre tako kot Ted Kennedy - za možganskim rakom.« Kmalu zatem je Arizono obiskal Obama. Jasno, ob tej priložnosti je imel tudi govor, toda pred slavnostnim prizoriščem so prijeli nekega Andersonovega farana - s polavtomatsko puško v roki.
To je bil dober uvod v Davkoplačevalski marš, alias »9.12 Project« (Projekt 12. september), ki se je odvrtel 12. septembra v Washingtonu. Zbralo se je »nekaj deset tisoč ljudi«, po nekaterih ocenah 50.000, po drugih celo 100.000, toda pretežno belcev, »pravih« Američanov. Črncev je bilo komaj za vzorec. Zbrali so se na Trgu svobode in potem odkorakali pred Kapitol, kjer so hlinili, da protestirajo proti Obamovi zdravstveni reformi in proti državnemu zapravljanju. V resnici pa so le še enkrat potrdili, kako slabo prenašajo, da v Beli hiši ni belec. Ta »patriotski« shod sta zapakirala Glenn Beck, populistični voditelj TV-kanala FoxNews, ki je Obamo prvi javno razglasil za rasista in diktatorja, in lobistična organizacija FreedomWorks, ki jo vodi Dick Armey, nekdanji republikanski kongresnik. Vsi so poudarjali, da gre le za nadstrankarski protest jeznih davkoplačevalcev, ki nasprotujejo zdravstveni reformi, zapravljanju davkoplačevalskega denarja in širjenju državnih pristojnosti, toda v resnici je šlo za marš desnice. Desnice, ki je iskala priložnost, da se ponovno združi in da spet nastopi kot blok. Tako kot nekoč, ko se ji je reklo »Nova desnica«. Ali pa »Krščanska desnica«. Ali pa »Moralna večina«.
Običajno tako množične protestne marše in shode organizira levica, ne pa desnica. Ali bolje rečeno: ameriška desnica ni tako množičnega protesta organizirala že vse tja od leta 1925, ko je množične demonstracije v Washingtonu - hja, pred Kapitolom - organiziral Kukluksklan! Jasno, klanovski rasisti so protestirali proti črncem in imigrantom. Protestniki, ki so se v Washingtonu zbrali 12. septembra, pa so zase rekli, da so patriotsko gibanje. »Jezni smo, da je vrag - in tega ne bomo več prenašali!« Vzklikali so »U-S-A, U-S-A«, »Vrnite nam Busha« in »Uprite se socializmu«, tarnali, da pogrešajo tisti »občutek skupnosti«, žgoleli »Amazing Grace« in ameriško himno, jokali za demokracijo, ki da izginja, se zavijali v ameriško zastavo, Obamo pa razglašali za »parazita«. No, nekateri so ga razglašali za Hitlerja. Spet drugi so imeli o njem ločeno mnenje: Stalin! Da bi bilo povsem jasno, da Amerika drvi v socializem, so transparente popisali v ruski cirilici. Klovni so se prelevili v preroke.
Zbrali so se 12. septembra 2009, občutek pa so imeli, da je 12. september 2001 - in da je dan prej Ameriko nekdo napadel. Organizatorji marša 12. septembra niso izbrali po naključju, ampak zaradi bogatih asociacij, ki jih ponuja: prvič, Ameriko hočejo potegniti skupaj, da bo tako enotna in patriotska kot »dan po 11. septembru«, ko so vsi Američani postali »pravi« Američani, drugič, tistim, ki niso z njimi in ki niso del te »patriotske« skupnosti, očitajo, da so pozabili na 11. september in da torej niso »pravi« Američani, in tretjič, sebe prikazujejo kot »žrtve« tega, kar se je zgodilo prej - Obamovega napada na Ameriko. Obama kakopak ni »pravi« Američan.
Marš združene desnice je bil le nadaljevanje histerične, zastraševalne, dezinformacijske, »patriotske« protiobamovske medijske ofenzive, ki jo zadnje mesece uprizarjajo FoxNews, konservativni radijski voditelji in prorepublikanski časopisi, pompoznih antidavkoplačevalskih shodov (Tea Party), ki so obšli Ameriko, in javnih shodov (Town-Hall Meetings), na katerih so »zaskrbljeni«, »patriotski« državljani - de facto aktivisti desne koalicije - brutalno, sabotersko in dramatično prekinjali kongresnike, ki so skušali z ljudstvom predebatirati pluse in minuse zdravstvene reforme. Nekateri nasprotniki zdravstvene reforme so na te shode prišli oboroženi, drugi so pozivali k oboroženemu uporu - neki tip je predlagal celo invazijo na Belo hišo. Med javno razpravo v St. Louisu je prišlo do hudega pretepa med nasprotniki in zagovorniki zdravstvene reforme - najbolj jo je skupil Kenneth Gladney, militantni nasprotnik zdravstvene reforme, ki je pristal na invalidskem vozičku. In potem v solzah povedal, da nima zdravstvenega zavarovanja.
Patrioti, ki so prišli na marš, so bili oblečeni v patriotizem, paranojo, konspirologijo, nostalgijo in ustavne amandmaje, ki Američanom obljubljajo pravico do orožja, posamičnim zveznim državam pa suverenost. Ne brez razloga. Prepričani so namreč, da jim hoče Obama vzeti orožje in da hoče Ameriko centralizirati. Orožje jim hoče vzeti zato, da bi jim lažje vladal, Ameriko pa hoče centralizirati zato, da bi si podredil vse zvezne države. Ker hoče vladati Ameriki, potrebuje veliko državo - in ker potrebuje veliko državo, potrebuje veliko davkoplačevalskega denarja. Toda strah pred centralizacijo in izgubo suverenosti nima ekonomskega, ampak rasni, celo rasistični podton: rasisti še vedno ne morejo preboleti največje in najbolj travmatične izgube državne suverenosti, do katere je prišlo, ko so južne države po državljanski vojni izgubile sužnje. Patriotski strah pred Obamo je atavistična usedlina te izgube »suverenosti«, te secesijske retorike. Toda patrioti si ne pravijo rasisti, ampak nacionalisti. Bolje bi bilo: belski nacionalisti. Za razliko od črnskih nacionalistov, ki so Ameriko »strašili« v preteklosti. Vsi ti patrioti igrajo na rasno karto, toda ne direktno, ampak indirektno, asociativno - drug drugemu spuščajo le signale.
Razlog več, da so bili na maršu oblečeni tudi v kostume, simbole, zastave in slogane ameriške revolucije - to, kar počnejo, je revolucija. Ali bolje rečeno, počnejo to, kar so počeli ameriški revolucionarji, ameriški »duhovni očetje«, ki so z revolucijo strmoglavili britanski kolonializem. Tudi »patrioti« in »nacionalisti«, ki so se zbrali v Washingtonu, ki so poudarjali, da bi raje izvolili Georgea Washingtona ali Thomasa Jeffersona, če bi ga lahko, in ki so mahali s slogani ameriške revolucije, recimo »Ne hodi po meni«, »Pridruži se ali umri« in »Čas je, da zalijemo drevo svobode«, nočejo biti le Obamova kolonija. Zato se hočejo vrniti h koreninam Amerike, k »pravi« Ameriki. Zato vse, ki se ne strinjajo z njimi, razglašajo za sovražnike »prave« Amerike, kapitalizma, belcev in svobode. Zato so Ameriko prelevili v svoj Alamo. Zato imajo občutek, da belci izgubljajo oblast. Zato mislijo, da si belci zaslužijo več kot drugi. Zato verjamejo vsem konspirološkim idiotizmom - da Obama ni Američan, da bo vse »disidente« poslal v prevzgojna taborišča, da ustanavlja svojo zasebno vojsko in da so bili nacisti levičarji. Tako kot Obama. Ne, nacisti so bili desničarji - tako kot rasisti.
Ob tem se kakopak vprašate: kje so bili vsi ti regresivni patrioti, ko je njihov denar zapravljal Bush? In kje so bili, ko je Bush v njihovem imenu in z njihovo patriotsko podporo začenjal vojne, ki jih zdaj nočejo več plačevati? Saj gre za davkoplačevalski denar, ne? In končno: zakaj, hudiča, patriote tako žre, ubija in razganja Obamova zdravstvena reforma - in zakaj nočejo, da bi imeli vsi Američani zdravstveno zavarovanje? Vključno s Kennethom Gladney-jem. A po drugi strani - kdo pravi, da jih žre zdravstvena reforma?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.