1. 10. 2009 | Mladina 39 | Ekonomija
Novo vodstvo in ogromni dolgovi
Z vinjetami in cestnino za tovorna vozila Dars že letos ne bo zbral dovolj denarja za odplačilo kreditov
Nerentabilni kilometri
© Borut Peterlin
Na razpis za novega predsednika uprave Darsa se je prijavilo 17 kandidatov. Eden glavnih problemov novega vodstva družbe bo zadolženost državne avtocestne družbe, ki skupaj z obrestmi presega 4 milijarde evrov. Problem Darsa je, da ima družba danes najeta posojila za porscheja, cestnina kot vir za odplačilo pa mu kopni in se približuje znesku za clia. Računsko sodišče je spomladi ocenilo, da bo avtocestna družba sedanje kredite lahko odplačala šele po letu 2050 in ne do 2033, kot predvideva veljavni nacionalni program.
Po kakšnem sistemu bo smel Dars v prihodnje pobirati cestnino, bo odločila država. Na ministrstvu za promet pravijo, da bodo nov akcijski načrt za uvedbo cestninjenja v prostem prometnem toku v kratkem poslali v vladni postopek. Ko ga bo potrdila vlada, bodo lahko povedali, kdaj bo v Sloveniji uveden sistem cestninjenja v prostem prometnem toku za tovorna vozila in kdaj za osebna vozila.
Z vinjetami in cestnino za tovorna vozila, ki jo je vlada na podlagi avgustovskega sporazuma z avtoprevozniki znižala, Dars že letos ne bo zbral dovolj denarja za odplačilo kreditov. V letnem programu za gradnjo in vzdrževanje avtocest je predvideno, da si bo manjkajočih 2,6 milijona evrov sposodil, saj so mu poslanci z zakonom omogočili novo zadolžitev za slabih 330 milijonov evrov. Vsa Darsova posojila so zavarovana z državnim poroštvom, kar pomeni, da jih bo državljan plačal kot davkoplačevalec, če bo izkupiček od vinjet in cestnin, ki jih plačujejo domači in tuji vozniki, premajhen, avtocestna družba pa tudi kako drugače ne bo našla rešitve, da bi poravnala svoje obveznosti.
Največja Darsova upnica je Evropska investicijska banka (EIB), s katero je imel konec leta 2008 sklenjene pogodbe za najem 1,3 milijarde evrov kreditov, od tega jih je nekaj manj kot 1,1 milijarde evrov že počrpal. Podatki o zadolženosti avtocestne družbe bi morali biti za oblast temeljno merilo pri odločanju o sistemu cestninjenja, politika pa še zmeraj ravna, kot da posojil Darsu ne bo treba vrniti, ker jih bo lahko preprosto odpisal, se pobotal ali se bo dolga kako drugače v skladu z manirami in metodami slovenskih menedžerjev otresel. Če politika računa, da se jih bo otresel z javno-zasebnim partnerstvom oziroma vstopom tujega investitorja, se krepko moti. Občine v Nemčiji, Avstriji, na Nizozemskem in v nekaterih drugih državah v Evropi, ki so svoja javna podjetja na različne načine prodale in predale ameriškim investicijskim skladom, se že močno tolčejo po glavi. Ti investitorji so kot kobilice iz podjetij pobrali, kar je bilo na voljo, namesto da bi vlagali, zdaj pa neusmiljeno navijajo cene storitev, ki jih seveda plačujejo občani.
Dars mora letos dolžnikom vrniti za 147 milijonov evrov posojil, s cestnino, vinjetami in drugimi prihodki pa bo predvidoma zbral le dobrih 144 milijonov evrov. Vinjete Darsu v primerjavi s prejšnjim cestninskim sistemom ne omogočajo, da bi na odsekih, ki jih na novo odpre, lahko začel dodatno pobirati cestnino, in odsekov, ki jih bo na novo odpiral, bo posledično vse manj. Manjka mu tudi denar, ki bi ga moral v skladu z nacionalnim programom dobiti iz proračuna. Vlada mu v letošnjem proračunu ni namenila niti evra, v skladu z nacionalnim programom pa mu pripada kar 184 milijonov evrov.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.