Darja Kocbek

22. 10. 2009  |  Mladina 42  |  Ekonomija

Ponori in financiranje

Slovenija je kot članica EU pripravljena prispevati pravičen delež

Naravno in siceršnje bogastvo

Naravno in siceršnje bogastvo
© Denis Sarkić

Dve vprašanji bosta za Slovenijo v prihodnjih tednih v ospredju pogajanj na ravni EU o dogovoru o novem podnebnem dogovoru. Ta bo veljal po letu 2012, ko se izteče veljavnost kjotskega protokola. Prvo je, koliko bo morala kot članica EU prispevati za financiranje ukrepov za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v manj razvitih državah in koliko bodo pri njenih lastnih izpustih upoštevani ponori oziroma gozdovi. Drevesa namreč med rastjo absorbirajo CO2 iz ozračja, zato gozdovi kot ponori CO2 pomagajo pri zmanjševanju učinka tople grede.
Pri financiranju države članice EU še iščejo formulo, kako breme razdeliti znotraj EU in kakšen naj bo ključ za delitev na mednarodni ravni med EU in drugimi razvitimi državami. Države v razvoju bi po sedanjih ocenah potrebovale 100 milijard evrov, od tega bi morale od deset do 25 milijard evrov prispevati razvite države. Po predlogu evropske komisije bi EU morala do leta 2020 prispevati od 2 do 15 milijard evrov, pogovori gredo zdaj v smeri, da bi EU prispevala približno polovico od potrebnega zneska na globalni ravni. Slovenija je kot članica EU pripravljena prispevati pravičen delež, a ta znesek mora temeljiti na sposobnosti plačevanja. Po neuradnih izračunih naj bi prispevala od 0,3 do 0,4 odstotka od tega, kar bo plačala EU.
Pri ponorih članice EU iščejo zlasti rešitve, kako jih obračunati. Države s starimi gozdovi, ki ustvarjajo pozitivne ponore, med katerimi so Slovenija, Švedska, Finska in Latvija, si prizadevajo doseči, da bi bilo to v čim večji meri priznano pri zmanjševanju izpustov CO2. Tiste države, ki te možnosti nimajo, to so zlasti Francija, Velika Britanija in Nizozemska, pa si prizadevajo, da bi imeli ponori čim manjšo težo.
Slovenija sme do leta 2020 v skladu s podnebno-energetskim svežnjem v sektorjih, ki zdaj niso v shemi za trgovanje s kuponi (transport, kmetijstvo, stavbe ...), povišati izpuste za 4 odstotke, kar je dejansko omejitev, saj bi brez ukrepov ti izpusti do leta 2020 narasli za 10 do 15 odstotkov. Ponori pri tem niso upoštevani. Ob tem je treba spomniti, da ima Slovenija v bruseljskem kohezijskem skladu do leta 2013 na voljo 694 milijonov evrov za povečanje energetske učinkovitosti, ravnanje z odpadki in ravnanje z vodami.
V evropskem parlamentu nekateri poslanci zahtevajo vključitev sektorja stavb v shemo za trgovanje z izpusti. Prepričani so, da brez povečanja energetske učinkovitosti pri ogrevanju in hlajenju stavb EU svojih ciljev za zmanjšanje izpustov ne bo mogla uresničiti. EU svojih ciljev prav tako ne bo mogla uresničiti, če bodo države članice ukrepe sprejemale za vsako področje posebej. Frederik von Malmborg, vodja oddelka za energetsko učinkovitost, ki je na švedskem ministrstvu odgovoren za podjetja, energijo in komunikacije, v imenu švedskega predsedstva pravi, da je treba povezati industrijo, transport, energetiko, informacijsko-komunikacijski sektor, kmetijstvo, regionalno politiko in na tej podlagi v državnih akcijskih načrtih določiti cilje. Švedska je po njegovih podatkih ob rasti bruto domačega proizvoda od leta 1990 do 2008 izpuste toplogrednih plinov zmanjšala za 9 odstotkov, energetsko učinkovitost pa je povečala kar za 27 odstotkov.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.