Marcel Štefančič, jr.

22. 10. 2009  |  Mladina 42  |  Svet  |  Komentar

Sivi balon rdeče barve

Kako je medije nategnil njihov lastni produkt

Zdaj ko je Amerika sredi nove hladne vojne, ko ameriška desnica spet povsod vidi demone hladne vojne, ko se ji povsod prikazujejo komunisti in ko celo predsedniku Baracku Obami očita, da je komunist, socialist in leninistično-stalinistični diktator (prevzeti hoče tovarne!, prevzeti hoče banke!, prevzeti hoče zdravstvo!), je bilo neizogibno, da Ameriko preleti in prestraši neznani leteči predmet, UFO, ultimativni simbol hladne vojne - leteči krožnik. Ali bolje rečeno: orjaški helijev balon v obliki letečega krožnika. Da je bil sive, kovinske barve, se razume samo po sebi, kakor se samo po sebi razume tudi, da je izgledal povsem resno. Smrtno resno. No, da bi izgledal smrtno resno, so rekli, da je v njem obtičal šestletni otrok. Nehote: zlezel naj bi v košaro tega helijevega letečega krožnika, ki je bil pripet pred hišo, vrvi naj bi se nekako odpele in leteči krožnik je odletel, otrok pa ni več mogel ven. Leteči krožnik je tako letel in letel in letel. Pri belem dnevu. Kar pomeni, da je bil lepo viden. Že na daleč. Helikopterji TV-postaj so ga spremljali celo pot - in njegov let v živo prenašali. Non stop. Brez predaha. Brez reklam.
Če si lahko to sploh predstavljate: brez reklam! TV-postaje niso hotele zamuditi niti trenutka. Logično: če bi FoxNews vmes nenadoma zavrtel reklamo ali pa celo reklamni blok, bi gledalci takoj preklopili na CNN ali pa MSNBC - in ne bi jih bilo več nazaj, kajti vsi so vrteli isto sliko. Na vsakem kanalu te je čakala ista slika. Isti helijev balon sive barve. Ista sivina. Isto enoumje. Hja, enoumje. Amerika je sicer še imela različne TV-kanale, toda vsi so vrteli isto sliko. Kar pomeni, da se je Amerika za uro in pol prelevila v Kitajsko. V komunistično deželo. Živo si lahko predstavljate, kaj se je motalo po glavah konspiroloških lunatikov: kaj če za vsem tem stoji Obama? Kaj če je bil to le test? Kaj če je hotel le preveriti, kako bi se Amerika odzvala na totalitarni TV-program, na TV-sivino, na TV-enoumje? Navsezadnje, česa pa se desnica najbolj boji: tega, da bi se nekega jutra zbudila in ugotovila, da na vseh kanalih vrtijo isti program. To bi bil definitivni znak, da so Ameriko prevzeli komunisti.
Ergo: tisti helijev balon je bil popolna karikatura strahov ameriške desnice, popolna parodija ameriške »protikomunistične« histerije, popolna travestija nove hladne vojne, ki zvija, muči in straši Ameriko. Še več, helijev balon je Ameriko prisilil, da se je začela obnašati kot Kitajska, kot komunistična dežela z enim samim TV-programom. Oh, še več: helijev balon je Ameriko prisilil, da je začela v uživati v tem edinem TV-programu, v tem TV-enoumju, da si potemtakem ni želela gledati ničesar drugega. To je bil edini TV-program, ki ga je hotela gledati. Kako malo je treba, da se Amerika povsem voljno spremeni v kolaborantko novega »režima«. Vsi so vrteli isto sliko - vsi so gledali isto sliko, isto sivino. Obama, test je uspel! In to pri belem dnevu. Zadoščal je že malce večji helijev balon. Reči je bilo treba le, da je v košari tega helijevega balona otrok, nedolžno bitje v smrtni nevarnosti. Kot rečeno: vse se je odvrtelo pri belem dnevu in helikopterji so bili ves čas blizu, tako da se je videlo, da gre le za helijev balon, le za igračo, le za imitacijo letečega krožnika - in publiki so morali malce pomagati (otrok!, sam v balonu!, smrtna nevarnost!), da se je lažje vživela.
Zdaj pa si predstavljajte, da se vse skupaj ne bi odvrtelo podnevi, ampak ponoči, in da bi se helijev balon v obliki letečega krožnika v temi rahlo bleščal: ljudje bi TV-postajam takoj javili, da nad Ameriko leti neznani leteči predmet, verjetno leteči krožnik, TV-postaje bi se vključile v neposredni prenos in ugibale, kaj je to - leteči krožnik, kak vojaški balon, eksperiment ali kaj drugega. Toda mnogi bi - pod vtisom hladnovojnih strahov, hladnovojnih prikazni in hladnovojne ikonografije, ki vse bolj obsedajo Ameriko - mislili, da gre za pravi leteči krožnik. In da bi se ljudje vživeli, ne bi potrebovali šestletnega otroka. Hočem reči: dovolj bi bil diskretno razsvetljeni helijev balon, ki bi švigal skozi noč. Ker se neznani leteči predmet ne bi dobro videl, bi izgledal resno. Smrtno resno. Se vam zdi to preveč prisiljeno in neverjetno? Nehajte: že podnevi je ta helijev balon izgledal tako resno, tako avtentično in tako realistično, da so morali TV-komentatorji, ki so spremljali njegov let, stalno poudarjati, da gre le za helijev balon v obliki letečega krožnika, ne pa za leteči krožnik.
Ponoči, ko to ne bi bilo tako jasno in ko se helikopterji neznanemu letečemu predmetu ne bi tako približali (in tudi če bi se, to jasnosti ne bi kaj prida povečalo), ljudje ne bi tako zlahka verjeli, da tisto ni pravi leteči krožnik. Lepo prosim: mar ni bila prav Amerika v času hladne vojne najbolj obsedena z neznanimi letečimi predmeti? Mar ni v času hladne vojne prav Amerika največkrat »videla« neznane leteče predmete? Mar niso v času hladne vojne neznani leteči predmeti največkrat »pristali« - ali pa »strmoglavili« - prav v Ameriki? Hej, spomnite se le Roswella, kjer naj bi 8. julija 1947 strmoglavil neznani leteči predmet - in danes, 62 let kasneje, v Ameriki še vedno ni konsenza o tem, kaj je strmoglavilo pri Roswellu. Mnogi namreč še vedno trdijo, da je za »incident pri Roswellu« poskrbel leteči krožnik, ne pa helijev balon. Tistega, ki je zrežiral to potegavščino, pač niso nikoli dobili. In tudi če bi ga. Ali bolje rečeno: dobili so ga - ameriško vojsko, ki je sporočila, da se je pri Roswellu v resnici razsul vojaški špijonski balon. A tu je problem: kdo pa verjame vojski? In končno: kdo bi vojski verjel, da skozi noč ne šviga pravi leteči krožnik, ampak le helijev balon v obliki letečega krožnika?

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.