Jure Trampuš

22. 10. 2009  |  Mladina 42  |  Družba

Ali nas Google res poneumlja?

Res je, informacijska tehnologija vpliva na oblikovanje misli in besed, a je hkrati tudi priročno orodje za nadzor

/media/www/slike.old/mladina/il_google.jpg

© Tomaž Lavrič

Slovenski brat velikega Googla Najdi.si pridno vodi statistiko pojmov, iskanih na svoji strani. V prvi polovici letošnjega leta so ljudje največkrat iskali horoskop in vremensko napoved. Iskali so prevode za besedi avto in sreča ter brskali po zakonski krizi zakoncev Čepin. Zelo usodne stvari.
A Najdi.si spremlja tudi drugačne stvari. Shrani recimo nenavadno iskanje. Tako je nekdo svoj računalnik vprašal, »kako narediti otroka dvojčka«, spet drugi je iskal »lesena vrata iz lesa«, tretjega, pravzaprav tretjo, je zanimalo, »kam vstavimo tampon«. Bizarnosti je še veliko več: zakaj me je punca pustila, kako zadeti na lotu, zakaj imam možgane, Jezus, reši me alkohola, čustva pri visokem krvnem tlaku s psihološkega vidika ...
Najdi.si ni edini prijatelj, h kateremu se ljudje zatekajo po nasvete. Google ima zapisanih še več bizarnosti. Če v iskalnik v angleščini napišete i am extremely, vam bo Google ponudil, ali naj poišče geslo i am extremely terrified of chinese, ki ima 18 milijonov zadetkov. Če napišete is beer good for, vam Google med drugim priporoča besedo dog. In če napišete is Obama really, lahko izbirate med muslimanom, socialistom, črncem, pa tudi antikristom. Google te nasvete prijazno ponudi na podlagi najbolj iskanih besednih zvez, veliko ljudi resnično zanima, koliko je antikrista v ameriškem predsedniku in kam za vraga, naj vstavimo tampon.
Pred letom je harvardski diplomiranec Nicholas Carr, ameriški publicist, ki objavlja v ugledni bostonski literarno-kulturni reviji Atlantic, objavil članek Ali nas Google res poneumlja. Njegova teza v objavljenem eseju je preprosta, ker je sam vedno več na spletu, ker vedno več e-bere, ima vedno več težav z zbranostjo in s pomnjenjem tistega, kar je prebral. Na spletu in tudi z besedili iz klasičnih knjig. Uporaba spleta in Googla naj bi negativno vplivala na način dojemanja in sprejemanja podatkov. Ni več poglobljenega razmišljanja, ni več natančnega branja, samo skakanje sem in tja, od ene spletne strani do druge ter redko nazaj. Carr je o tem pojavu govoril s prijatelji in tudi oni naj bi imeli težave z zbranostjo pri branju. Tehnologija ne spreminja samo sveta, pač pa tudi naš način dojemanja tega sveta, nismo le to, kar beremo, pač pa tudi to, kako beremo. In na spletu ne beremo, stavke, odstavke, besede samo preletimo. Zato se Carr boji. »S tem, ko se pri razumevanju sveta vedno bolj zanašamo na računalnike, se naša inteligentnost spreminja v umetno inteligenco,« končuje svoj esej. Svet drsi v temno prerokbo Kubrickove Odiseje 2001.
Pa je res tako? Nas Google poneumlja, Facebook uničuje medosebne odnose, Twitter jezik? Postajamo stroji, ki smo jih naredili sami? Manj človeški? Bolj tehnični?
Branje z miško
Najprej o jeziku in branju, ki naj bi ju splet uničeval. Ne gre za uničevanje, pač pa za spremembo. »Nove tehnologije in novi mediji (tudi programska oprema) spreminjajo posameznikovo razmišljanje in še posebej zaznavanje. To postaja vedno bolj posredovano z vmesniki, pa tudi s softverskimi napravami, ki so v vlogi mind-shifterjev,« trdi dr. Janez Strehovec, slovenski filozof, ki se ukvarja z estetiko in novimi mediji. V knjigi Besedila in mediji je skoval besedno zvezo »branje z računalniško miško«, ki poimenuje čim bolj kompleksno, živčno, motorično, taktilno in vizualno aktivnost, ki se bistveno loči od zatopljenega branja. Jezik novih medijev je drugačen od jezika starih. Podobno kot je knjižni jezik drugačen od pogovornega. A to seveda ne pomeni, da je slabši ali boljši. Prilagojen je le svojemu namenu - komuniciranju v nekem okolju.
Komuniciranje prek računalnika implicira drugačne mentalne vzorce, drugačen način razmišljanja, vrednotenja, zaznavanja. Ko je recimo Friedrich Nietzsche s pisanja z roko prešel na pisalni stroj, je potreboval nekaj časa, da se je privadil tipkanju. Orodje, s katerim pišemo, vpliva tudi na način oblikovanja misli. Carr opozarja, da so se tudi zaradi pisalnega stroja pozni Nietzschejevi teksti spremenili, v njih naj bi bilo več telegrafskega sloga, manj retorike. Enako je z novimi mediji. Morda je novi bralec radovednejši, hitreje skače sem in tja in se redkeje poglablja v prebrano.
Sprememba načina branja in dojemanja ni edini učinek novega medija. Internetna generacija naj bi brala vedno manj. Bere vedno manj knjig (in vedno manj gleda televizijo - saj raje gleda Youtube). Dijaki recimo prebirajo povzetke literarnih del, ki jih imajo za obvezno branje. Manj pa izvirnike. Slovenist dr. Miran Hladnik s Filozofske fakultete v Ljubljani pravi, da to ni nič posebnega. »Lenuhi tudi pred internetom nis(m)o brali debelih knjig, ampak njihove povzetke v Janeževih Vsebinah slovenskih literarnih del in podobnih priročnikih.« Na spletu je danes že večina starejše slovenske klasike, to pomeni, da je bolj dosegljiva, kot je bila nekoč, in jo zato lahko prebere več ljudi. »Kdor ne bere, je bil butelj v času pred internetom in je butelj danes. Med bralci pa je pametnejši tisti, ki zna brati tudi na zaslonu, saj pride tako do informacij veliko hitreje kot tisti, ki zna samo listati po knjigah.«
Strah pred manj branja naj bi bil celo pretiran. Dr. Miha Kovač, ki je doktoriral iz bibliotekarstva, opozarja, da raziskave bralnih navad v ZDA ne kažejo, da bi v tridesetih letih prejšnjega stoletja ljudje v ZDA brali veliko več kot danes, je pa hkrati tudi res, da kažejo upad bralnih navad predvsem pri najstnikih in mlajših odraslih. »Sam sem precej previden pri izrekanju mnenj, da mladi zaradi digitalne tehnologije berejo manj in da jih ta poneumlja. Pri tem, da ne bo nesporazumov, tudi sam pri študentih v Sloveniji opažam vedno slabše pisne sposobnosti in zelo slabo splošno izobrazbo, vendar tega ne bi pripisal zgolj informacijski tehnologiji.« Razlog naj bi bil drugje - izobraževalni sistem od študentov zahteva vedno manj klasične humanistične izobrazbe in vedno več pragmatičnih, uporabnih spretnosti. Bolonjska reforma je to usmeritev še spodbudila. Knjige torej ne izginjajo samo iz osebnih knjižnic, ampak tudi z univerz. A četudi je vse res, branje knjig ne pomeni kar samodejno več pameti. »Steven Johnson, poenostavljeno rečeno, v svoji knjigi Everything Good is Bad for You trdi, da ljudje, ki so do vratu potopljeni v množično kulturo in svetovni splet, razvijejo boljše intelektualne sposobnosti kot tisti, ki so živeli zgolj v Gutenbergovi galaksiji,« dodaja Kovač.
Ideologija uporabnosti in učinkovitosti je vidna tudi v Googlu. Okvir Googlovega delovanja uporabnika sili, da pobrska po prvih zadetkih, tistih, ki razlagajo samo, kako, četudi bolj poglobljene informacije, odgovori na vprašanje, zakaj, navadno niso na prvih mestih. Google je iskalnik, ki prikazuje znane podatke na načine, ki predvsem prinašajo dobiček. Dr. Gregor Petrič s Fakultete za družbene vede, opozarja, da je v družbi vse opaznejši »upad določenega, predvsem teoretičnega znanja. To ni posledica novih tehnologij, ampak nečesa, kar nekateri imenujejo antiintelektualizem.« Googlovo delovanje je rezultat drugih družbenih razmerij. »Ni težava v tehnologiji, temveč je tehnologija kvečjemu simptom širših družbenih sprememb. Sprememb, ki zanemarjajo potrebo po poglobljeni kontemplaciji, po teoretičnem znanju, ki je potrebno za 'zdrav' družbeni razvoj, in poudarjajo praktično znanje za delovanje - znanje, ki ne omogoča kreativnosti, temveč je zgolj uporabno za izvajanje sistemskih nalog. Skratka, idealno za produkcijo konformističnih, vodljivih posameznikov, ki omogočajo ohranjanje družbenega statusa quo.«

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.