Vanja Pirc

22. 10. 2009  |  Mladina 42

Prikrajšana ženska

Zakaj je problematično, če nekdanji minister za kulturo Simoniti svojo naslednico zminimalizira na žensko, še več, na »prikrajšano žensko«?

Ministrica za kulturo Majda Širca in nekdanji minister za kulturo dr. Vasko Simoniti na primopredaji poslov, ki se je končala brez rokovanja

Ministrica za kulturo Majda Širca in nekdanji minister za kulturo dr. Vasko Simoniti na primopredaji poslov, ki se je končala brez rokovanja
© Matej Leskovšek

Nekdanji minister za kulturo dr. Vasko Simoniti in aktualna ministrica za kulturo Majda Širca imata za seboj celo zgodovino besednih dvobojev. To ne preseneča. Med letoma 2004 in 2008, ko je Simoniti vodil vladni resor za kulturo, je bila Širčeva, ki je bila tedaj opozicijska poslanka in tudi sicer prihaja s področja kulture, med njegovimi najostrejšimi kritiki. Kritizirala ga je, ko je spreminjal medijsko zakonodajo, ki je tudi sicer požela globoko neodobravanje medijske stroke. Ali ko se je zapletalo v Kobilarni Lipica. Ali na Filmskem skladu. Ali pa, ko je vrnil Blejski otok cerkvi. Ko je Simonitija konec leta 2006 doletela interpelacija, je bila prvopodpisana pod njo prav Majda Širca. Ko je na lanskih parlamentarnih volitvah prišlo do preobrata in je moral Simoniti s položaja, ga je nasledila ravno Širčeva. Nobena skrivnost ni, da Simoniti nad tem ni bil navdušen. Ko je prišlo do primopredaje poslov, sta bila edina ministra odhajajoče in prihajajoče vlade, ki se kljub prisotnosti fotografov in televizijskim kameram nista rokovala.
Simoniti tudi danes ne skriva, da o Majdi Širca, milo rečeno, nima najboljšega mnenja. In obratno, tudi Širčeva Simonitija rada zbode. Februarja je denimo na svojem blogu zapisala, da njen predhodnik res ni bil tako slab, saj ji je v omari »pustil eno steklenico«. A Simoniti si je prejšnji teden v intervjuju za tednik Demokracija privoščil več kot le pikro izjavo na račun ministrice za kulturo. Sprva je podal nekaj splošnega nestrinjanja z njo. Povedal je recimo, da se ob primopredaji poslov nista rokovala, ker bi mu morala po njegovem mnenju glede na funkcijo in glede na spol ona ponuditi roko. Dejal je tudi, da njenega bloga ne bere, ker je že iz medijev obveščen, da »iz njenega javnega nastopanja povsem jasno pronica njena nezavedna narava«. Potem ga je novinar povprašal še o nedavni metafori ministrice, s katero je RTV Slovenija ravno na tem blogu poimenovala »javna hiša«, s čimer je parafrazirala izraza »javna RTV« in »RTV-hiša«. In Simoniti je presenetljivo odgovoril: »To njeno pisanje in govorjenje je v skladu z njenim nastopanjem. Kot vemo, ministrica piše o erekcijah, o sulicah in o udarcih moških. Ni treba biti psihoanalitik, da človek ugotovi, da gre za žensko, ki je močno prikrajšana.«
Nekdanji minister za kulturo je torej svojo naslednico označil za »žensko, ki je močno prikrajšana« in iz konteksta je razbrati, da je imel v mislih spolno prikrajšanost. Ne glede na to, ali je bila izjava izrečena v afektu ali pa je bila zaradi življenjske situacije ministrice še kako dobro premišljena, je ne bi smeli spregledati. Gre za izjavo izobraženca, doktorja zgodovinskih ved in predavatelja na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki ni bila izrečena v kakšni zasebni debati, temveč v množičnem mediju, ki že po svoji naravi obvešča javnost. Dejstvo, da revijo Demokracija izdaja podjetje, ki je v solastništvu Simonitijeve stranke SDS, pri tem sploh ni pomembno.
Bistveno pomembneje je, da je Simonitijeva izjava spomnila na tisto, ki si jo je leta 2006 privoščil takratni poslanec SDS Pavel Rupar. Ta je med razpravo o vladnem predlogu zakona o registraciji istospolnih skupnosti izjavil, da bi dvema takratnima opozicijskima poslankama, ena je bila prav Širčeva, druga pa Majda Potrata, »odredil obvezno zakonski pregled mednožja za to, da bi ugotovil, katerega spola sploh ste«. Izjava je požela veliko zgražanja, prebudila se je civilna družba, osuplost pa je bila celo tolikšna, da so skupaj stopile opozicijske in koalicijske poslanke. Vse z izjemo treh - Eve Irgl in Polonce Dobrajc iz SDS ter Barbare Žgajner Tavš iz SNS - so od predsednika državnega zbora Franceta Cukjatija pisno zahtevale, naj javno obsodi »prakso sovražnega govora ter seksističnih nastopov« in naj v skladu s svojimi pooblastili ukrepa. Dodale so, da bo dal v nasprotnem primeru »takšnim nedopustnim ravnanjem legitimnost«.
A Cukjati ni ukrepal. Še več, poslanskim kolegicam je odgovoril, da te pristojnosti nima in naj mu zato sporočijo, »kakšne ukrepe in katera pooblastila imajo v mislih in v katerih predpisih so ti ukrepi in ta pooblastila navedena«. Afera »mednožje« se tudi nikoli ni znašla na sodišču. Rupar za svoje besede nikoli ni odgovarjal. Pozneje se je sicer poslovil od poslanskega mandata, a ne zaradi žaljivk, temveč zaradi vseh afer, ki si jih je nakopal na glavo. In kot so takrat napovedale poslanke, je takšna ignoranca sovražnemu govoru očitno res dala legitimnost. Ne le na ulici in na spletu, temveč tudi med politiki, ki naj bi s svojim statusom in izpostavljenostjo bili zgled drugim. Na uradu za enake možnosti opozarjajo, da je še posebno problematično, kadar prihajajo nestrpna in sovražna mnenja iz ust politikov, saj mnoge raziskave in praktični primeri dokazujejo, da začnejo »navadni« ljudje njihova dejanja prepoznavati kot normalno in dopustno početje.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.