Marcel Štefančič, jr.

29. 10. 2009  |  Mladina 43  |  Svet  |  Komentar

Goli komunist

Katera knjiga je ameriški desnici izprala možgane?

Protikomunistična histerija trese Ameriko: Obama je komunist, stalinist, leninist, maoist, diktator …

Protikomunistična histerija trese Ameriko: Obama je komunist, stalinist, leninist, maoist, diktator …

Če hočete razumeti protikomunistično histerijo, ki trese Ameriko, Obami pa žre ratinge (Obama je komunist, stalinist, leninist, maoist, diktator ipd.), potem morate najprej razumeti ameriško desnico. Če pa jo hočete razumeti, potem morate najprej vedeti, kaj bere. Katera knjiga torej tako vpliva na ameriško desnico? Katera knjiga ameriško desnico tako histerizira? Najprej seveda pomislite, da je desnica pod vplivom kakega »protikomunističnega manifesta«, recimo pod vplivom kake izmed štirih knjig, ki jih John V. Fleming v knjigi The Anti-Communist Manifestos razglaša za »protikomunistične manifeste«: bodisi pod vplivom romana Mrak opoldne (Darkness at Noon), ki ga je leta 1940 napisal madžarsko-nemški intelektualec Arthur Koestler, avtobiografije Iz noči (Out of the Night), ki jo je leta 1941 napisal nemški mornar in agitator Richard Krebs, alias »Jan Valtin«, prebežnik iz Nemčije, avtobiografije Izbral sem svobodo (I Chose Freedom), ki jo je leta 1946 napisal ukrajinski inženir Viktor Kravčenko, prebežnik iz Sovjetske zveze, ali pa avtobiografije Priča (Witness), ki jo je leta 1952 napisal ameriški žurnalist Whitaker Chambers. Vse štiri so namreč osumljenke št. 1. Ne brez razloga: prvič, vse štiri so napisali bivši komunisti, ki so se spreobrnili v fanatične protikomuniste, drugič, vse štiri so pikantna insajderska poročila o grozotah komunizma/stalinizma, tretjič, vse štiri so postale orjaški bestsellerji, četrtič, vse štiri so v svojem času nadnaravno propagirali in promovirali, in petič, vse štiri so, kot pravi Fleming, »oblikovale hladno vojno«. Ali bolje rečeno: vse štiri so v času hladne vojne podžigale protikomunistično histerijo. To so bili »protikomunistični manifesti«, s katerimi je skušala Amerika dobiti hladno vojno.
Toda kot kaže, so vse te knjige začasno nedolžne. Ameriške desnice ne histerizira nobena izmed njih. Alexander Zaitchik, reporter spletne revije Salon.com, je namreč nedavno opozoril, da Glenn Beck, veliki ideolog ameriške desnice, sicer demagoški voditelj TV kanala FoxNews, histerični populist in teatralični patriot, ki je Baracka Obamo razglasil za rasista, ki trdi, da Amerika pada pod komunizem, ki pred kamero rad zajoče in ki je ustanovil ultrapatriotsko »civilno« gibanje Projekt 9/12 (Postanite 12. september!), masivno pribežališče jeznih, paranoidnih, protikomunističnih konservativcev, maha s knjigo Pettisočletni skok (The 5,000 Year Leap), ki jo je leta 1981 napisal Cleon Skousen - »mož, ki je Glennu Becku spremenil življenje«. No, Beck skuša zdaj s to knjigo spremeniti življenje Američanom in Ameriki - in mimogrede zrušiti Obamo. Rine jo, slavi, časti, propagira, citira - kot novo Biblijo. Ko so jo spomladi ponatisnili (šur, z njegovim uvodom), je postala huronski bestseller. In kaj pove patriotom? Tole: da je Amerika krščanska nacija, da so bili duhovni očetje Amerike pobožni kristjani, da je ustava le reinkarnacija Biblije, da je bil stari Izrael predhodnik Amerike, da je temelj vsega naravno pravo, ki ga je ustvaril Bog, da je morala isto kot 10 zapovedi, da svobodni ljudje ne morejo živeti brez religije, da načelo ločenosti cerkve od države velja le za ločenost cerkve od zvezne vlade, ne pa od ameriških zveznih držav, da so državljanske pravice božje razodetje in da je Ameriki »manifestno usojeno«, da je svetu zgled in blagoslov. Oh, in tako dalje. Knjiga je začinjena z lunatičnimi »principi«, zamegljenimi citati in mormonsko teologijo. Ni čudno - Cleon Skousen, ki je umrl pred tremi leti, je bil mormon.
Da je knjiga, ki navdušuje in podžiga ameriško desnico, izšla v času »Reaganove revolucije«, ne preseneča. Reaganovo obdobje je še vedno ideal ameriške desnice. Hej, Reagan je znižal davke, privatiziral vse, kar se je privatizirati dalo, dereguliral trg, razmontiral socialno državo, zatrl sindikate in dobil hladno vojno: Ameriko je osvobodil! Pettisočletni skok je ob izidu razveselil skrajno, krščansko desnico, vse ostale pa je bolj ali manj zgrozil. Še več: Skousen, član Reaganovega Sveta za nacionalno politiko, možganskega trusta nove ameriške revolucije, se je zdel preveč ekstremen in preveč lunatičen celo zmerni desnici. Preostanek kredita si je takoj zatem zapravil s knjigo Nastanek Amerike (The Making of America), v kateri je ugotovil, da so bili prave žrtve sužnjelastništva sami sužnjelastniki, da sužnjelastništvo ni imelo nobene zveze z rasizmom in da so sužnje dajali v verige le zato, ker so bile med njimi tudi barabe, tako da so potem uklenili kar vse skupaj. Iz povsem praktičnih razlogov potemtakem. Desnica se je od Skousena za vsak primer raje distancirala. Tudi mormoni so se distancirali od njega, le da že prej. Za vsak primer.
Skousen je rad pripovedoval, da je bil tesni sodelavec J. Edgarja Hooverja, direktorja FBI-ja, toda prav Hoover ga je uvrstil na spisek oseb, ki ogrožajo Ameriko - njegov dosje je štel več kot 2.000 strani. »Povezan je z ekstremno desničarskimi 'poklicnimi komunisti', ki zaradi finančnih motivov promovirajo svojo vrsto protikomunizma.« Skousen je bil bizarna figura. Nekaj časa je bil mormonski misijonar, nekaj časa posebni agent FBI-ja, nekaj časa univerzitetni profesor, nekaj časa je ustanavljal inštitute in think tanke, ki so širili patriotizem, amerikanizem, paranojo in konspirologijo, nekaj časa je flirtal s patriotskimi, protikomunističnimi organizacijami, nekaj časa je za komunista razglašal magnata Davida Rockefellerja, nekaj časa predsednika Dwighta Eisenhowerja, nekaj časa pa zunanjega ministra Henryja Kissingerja, »Maovega prijatelja«. In seveda, nekaj časa - med letoma 1956 in 1960 - je bil šef policije v Salt Lake Cityju, alergičen tako na zločin kot na greh. Logično, urejal je tudi policijsko revijo Law and Order. Zaradi očitkov, da policijo vodi tako, kot komunisti vodijo Sovjetsko zvezo (in »gestapovsko«, kot je rekel župan Salt Lake Cityja), so ga nagnali.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.