Darja Kocbek

29. 10. 2009  |  Mladina 43  |  Svet

Bodo spodnesli dolar?

Devetnajsto stoletje je obvladoval britanski imperij, 20. stoletje je bilo stoletje ZDA, zdaj pa lahko prihajamo v stoletje, ki ga bo obvladovala Kitajska, pravi ekonomist Nouriel Roubini

Spomladi so Kitajci prvi uradno predlagali, da dolar ne bi bil več prva rezervna svetovna valuta. Takoj so se jim pridružili Rusi. Med ekonomisti se je prvi oglasil ameriški nobelovec in nekdanji glavni ekonomist Svetovne banke Joseph Stiglitz in povedal, da bi do te spremembe lahko prišlo razmeroma hitro. Med mednarodnimi institucijami je UNCTAD, konferenca OZN za trgovino in razvoj, v svojem letnem poročilu 2009 prva navedla, da bi bilo dolar kot svetovno valuto priporočljivo zamenjati. Konec septembra ji je sledil še Robert Zoellick, predsednik Svetovne banke, ustanove pod odločilnim vplivom ZDA, z izjavo, da bi se ZDA motile, če bi verjele, da ima dolar zagotovljeno mesto glavne svetovne rezervne valute.
Če dolar ne bo več prva svetovna rezervna valuta, bodo ZDA izgubile predvsem prevladujoči vpliv pri trgovanju z nafto, ki je še vedno najpomembnejša svetovna surovina in gorivo, ki maže svetovno gospodarstvo. Izgubile bi primat prve svetovne velesile in geopolitični vpliv na države na območjih, ki so bogate z nafto, zlasti na Bližnjem vzhodu. Zdaj so se priprave na to očitno začele. Arabske države so skupaj s Kitajsko, Rusijo in Francijo že začele pripravljati teren, da bi za trgovanje z nafto začeli uporabljati novo valuto, ki bi bila sestavljena iz košarice valut, v kateri bi bili tudi kitajski juan, japonski jen in evro. Američani, ki za te pogovore vedo, napovedujejo, da jih nikakor ne bodo mirno gledali. Ameriški sekretar za finance Timothy Geithner je konec septembra na vrhu najrazvitejših in najhitreje rastočih držav (G20) v Pittsburgu poudarjal, da imajo ZDA »posebno odgovornost« pri ohranjanju zaupanja v svoj finančni sistem in za »ohranjanje dolarja kot glavne rezervne valute v svetovnem finančnem sistemu«. Američani ne skrivajo, da nameravajo zamenjavi dolarja z nadomestno valuto v trgovini z nafto odločno nasprotovati, pri tem se zanašajo predvsem na lojalnost Japonske in držav na arabskem polotoku, ki so njihove tradicionalne zaveznice.
Sun Bigan, nekdanji posebni predstavnik Kitajske za Bližnji vzhod, je po poročanju britanskega Independenta posvaril, da bo to poglobilo razhajanja in netilo spore med ZDA in Kitajsko o geopolitičnem vplivu na Bližnjem vzhodu in o nadzoru tamkajšnjih naftnih rezerv. Da sta se pripravljeni vključiti v skupino držav, ki za trgovanje z nafto ne bi več uporabljale dolarja, sta napovedali tudi Brazilija in Indija.
Med surovinami, s katerimi se trguje v dolarjih, je tudi zlato. Njegova cena je ta torek, 6. oktobra, poskočila na 1043 dolarjev za unčo (približno 31 gramov), kar je nov rekord po marcu 2008, ko je dosegla 1030 dolarjev. Nekateri izvedenci so ta dvig takoj povezali s špekulacijami o ukinitvi trgovanja z nafto v dolarjih. Analitik Commerzbank Carsten Fritsch je dejal, da je to eden od poskusov slabljenja dolarja kot glavne svetovne valute.
»Čas prevlade dolarja kot svetovne rezervne valute je mimo. Njegova prevlada izhaja iz časa po drugi svetovni vojni, ko so ZDA imele na svetu gospodarsko in politično premoč. Zdaj si je treba postaviti vprašanje, ali svet, ki je politično multipolaren, tudi na monetarnem področju narediti gospodarsko multipolaren,« je julija na srečanju G8 v italijanski L'Aquili francoski predsednik Nicolas Sarkozy kot prvi zahodni državnik napovedal podporo Kitajcem in Rusom za zamenjavo dolarja z novo valuto.
Ekonomist Nouriel Roubini je junija napisal, da države, od katerih imajo ZDA sposojenega največ denarja, vse bolj skrbi nevzdržnost javnih financ, zato so svoje premoženje že začele prerazporejati v zlato, surovine (Kitajci kupujejo rudnike, energente, minerale in druge dobrine povsod po svetu) in kratkoročne vrednostne papirje ZDA, ki so manj tvegani od dolgoročnih. V razmerah, ko je dve tretjini vse dolarske gotovine v rokah tujcev in kredit zveznih rezerv v povprečju zapade v štirih letih in pol, se bo tveganje za refinanciranje krize s tiskanjem novih bankovcev in posledično za boleč padec vrednosti dolarja povečeval, če administracija Baracka Obame ne bo predložila kredibilnega načrta za ureditev javnih financ v srednjeročnem obdobju, svari ugledni ameriški ekonomist.
Devetnajsto stoletje je obvladoval britanski imperij, 20. stoletje je bilo stoletje ZDA, zdaj pa lahko prihajamo v azijsko stoletje, ki ga bo obvladovala Kitajska s svojo valuto, je Roubini maja napisal v New York Timesu. Če bi kitajski juan zamenjal dolar in postal svetovna rezervna valuta, bi imele ZDA velike stroške, saj Kitajci ne bi več poceni financirali njihovega proračunskega in zunanjetrgovinskega primanjkljaja. Če hočejo ZDA dolgoročno ohraniti dolar kot rezervno valuto, morajo pospraviti domačo hišo in spraviti v red svoje finance. Imperiji, ki imajo globalno rezervno valuto, so tradicionalno neto kreditodajalci, več denarja posodijo, kot si ga sposodijo. Britanski imperij je padel in funt je izgubil status rezervne svetovne valute, ko je Velika Britanija med drugo svetovno vojno postala neto dolžnica in neto kreditojemalka. ZDA so danes v podobnem položaju, ugotavlja Nouriel Roubini.
Proračunski primanjkljaj je v ZDA v fiskalnem letu 2008/2009, ki se je končalo 30. septembra, dosegel 1,58 bilijona dolarjev (1,1 bilijona evrov), kar je 11,2 odstotka bruto domačega proizvoda države. Z devalvacijo tečaja dolarja bi oblast v Washingtonu lahko poskušala zmanjšati dolg do upnikov v tujini. To bi povzročilo nov šok za svetovno gospodarstvo. V tem primeru bi morali Azija in Evropa zmanjšati svojo potrošnjo, svetovna trgovina in investicije bi se zmanjšale, povečala bi se inflacija, opozarja tudi ameriški Nobelov nagrajenec za ekonomijo Myron Scholes.
Slovenski finančni minister Franc Križanič je za STA na zasedanju Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada v Istanbulu dejal, da enotna svetovna valuta zahteva enotno usklajevanje monetarne politike in poslovnega ciklusa. »Seveda bi lahko oporekali dejstvu, da so vse države bolj integrirane, vendar pa obstajajo idiosinkratični dejavniki, katerih dinamika lahko v večjih državah in območjih privede do različnih dinamik in različnih političnih odzivov. Ta dejavnik ponovno opozarja na pomen političnega usklajevanja in napredka pri odstranjevanju ovir za trgovino in integracijo,« je dejal Križanič. Skupna valuta znotraj geografskega območja in na svetovni ravni po njegovih besedah zahteva boljše politično usklajevanje in bi s teoretičnega vidika morala biti podprta s pogoji optimalnega valutnega območja (npr. mobilnost delovne sile v regiji, diverzifikacija produktov, odprtost za kapitalno mobilnost, avtomatski mehanizem fiskalnih transferjev za porazdelitev denarja po območjih/sektorjih, ki za to niso bili ugodni). Kaj bi ukinitev dolarja kot rezervne svetovne valute pomenila za zadolženost Slovenije, nismo izvedeli.
V slovenskem gospodarstvu je dolar pomemben za podjetja, ki pretežno poslujejo z državami, kjer se dolarji uporabljajo kot valuta trgovanja, pa tudi za podjetja, ki poslujejo v panogah, kjer je valuta trgovanja dolar. Na ministrstvu za gospodarstvo s terminom dolarsko območje razumejo države in območja poleg ZDA, ki so uradno prevzeli ameriški dolar za svojo nacionalno valuto. Po njihovih informacijah je takšnih držav v svetu deset: Bermudi, Ekvador, Federativne države Mikronezije, Marshallovi otoki, Panama, Palau, Salvador, Otoki Turks in Caicos, Timor-Leste in Britanski Deviški otoki. Z izjemo ZDA omenjene države niso pomembnejše zunanjetrgovinske partnerice Slovenije.
ZDA so 15. največji zunanjetrgovinski partner Slovenije (16. največji partner glede na izvoz in 12. glede na uvoz). Obseg blagovne menjave med Slovenijo in ZDA je v letu 2008 znašal 697,5 milijona evrov, kar je za 14,4-odstotka več glede na leto 2007. »Rast je mogoče pripisati izjemni rasti uvoza v Slovenijo, ki je bila 50,1-odstotna. Uvoz je v letu 2008 dosegel 420,9 milijona evrov. Izvoz v ZDA že drugo leto zapored stagnira. V letu 2008 je znašal 276,6 milijona evrov, kar je 16 odstotkov pod vrednostjo izvoza v enakem obdobju 2007 oziroma 28 odstotkov pod vrednostjo izvoza v letu 2006,« je sporočila Alja Tihle, predstavnica za odnose z javnostmi na ministrstvu za gospodarstvo. Uvoz iz ZDA je lani prvič presegel slovenski izvoz, ki je upadel na račun zmanjšane konkurenčnosti slovenskega izvoza zaradi šibkega dolarja in prenehanja poslovanja nekaterih tradicionalnih izvoznikov v ZDA iz lesnopredelovalne industrije.
Gibanje tečaja dolarja ima precejšen vpliv na tokove blaga med Slovenijo in državami dolarskega območja, pravijo na gospodarskem ministrstvu. Najbolj so izpostavljene panoge, ki proizvajajo proizvode z majhno dodano vrednostjo oziroma proizvode z nizko maržo. Podjetja iz Slovenije v ZDA največ izvažajo zdravila, pohištvo, elektromotorje in električne generatorje, sedeže, palice, kotne profile iz jekel, hladilnike, zamrzovalnike, aluminijaste palice, elektrotermične aparate za gospodinjstvo, električno opremo za vžiganje motorjev z notranjim izgorevanjem, steklene izdelke, ki se uporabljajo za mizo, v kuhinji, v pisarnah. V uvozu iz ZDA pa prevladujejo olja, pridobljena iz nafte, in olja, pridobljena iz bituminoznih mineralov, zrakoplovi (helikopterji, letala), vesoljska vozila (vključno s sateliti), soja, sintetični kavčuk, molibdenove rude, zračne ali vakuumske črpalke, električni aparati za žično telefonijo, cevi iz vulkaniziranega kavčuka (gume), turboreaktivni motorji, turbopropelerski motorji, naftni koks, bitumen in drugi ostanki iz nafte.
Alenka Avberšek, izvršna direktorica GZS za zakonodajo in politike, pravi, da je za Slovenijo kot majhno, izrazito izvozno odvisno gospodarstvo stabilnost rezervne svetovne valute izjemno pomembna. »Kako bi zamenjava le-te vplivala na slovensko gospodarstvo, v konkretnih številkah ne moremo napovedati. Gotovo pa je, da je taka napoved vezana na učinek te spremembe na naše največje trgovinske partnerje, Nemčijo, Francijo, Italijo, tudi Rusko federacijo in druge. Vpliv spremembe na njihovo konkurenčnost bi se močno izrazil tudi pri konkurenčnosti Slovenije,« pove Avberškova.
Če je tečaj dolarja v primerjavi z evrom nizek, imajo izvozniki v države z dolarjem težave, saj izdelke dobijo plačane s poceni dolarji, surovine, zaposlene, davke in prispevke pa morajo plačevati v dragih evrih. Uvozniki surovin in polizdelkov iz držav z dolarjem pa imajo v tem primeru koristi, saj jih plačajo s poceni dolarjem, končne izdelke pa prodajajo za drage evre.
Tečaj dolarja in njegova vloga v svetu pa imata na slovensko gospodarstvo tudi posredne vplive. Najpomembnejša slovenska zunanjetrgovinska partnerica je Nemčija. Ta država je največja izvoznica na svetu in ZDA so njena pomembna zunanjetrgovinska partnerica. Če je dolar v primerjavi z evrom poceni, imajo nemška podjetja težave, v zadnjih dveh letih jih vse več seli proizvodnjo v ZDA oziroma so o tem začela razmišljati. Na ta račun zmanjšujejo proizvodnjo doma, zaradi tega zmanjšujejo naročila pri svojih dobaviteljih in podizvajalcih, kar so večinoma slovenska podjetja. Manj naročil pomeni manj posla. Prav nič spodbudno tudi ni, da se v ZDA še vedno povečuje brezposelnost, kajti zaradi tega imajo Američani manj denarja za potrošnjo. Dobrine za široko potrošnjo sicer največ uvažajo iz Kitajske, vsekakor pa manjšo kupno moč Američanov čuti tudi nemško gospodarstvo in s tem posredno tudi njegovi dobavitelji in poddobavitelji v Sloveniji.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.