Grozljivo srečni

Začenja se 20. ljubljanski mednarodni filmski festival

Pred dvajsetimi leti je padel berlinski zid. Z njim so kot domine popadali tudi enopartijski režimi - od Vzhodne Nemčije do Romunije. Vzhodno Evropo je preplavila evforija: prišla je svoboda. Ljudje so bili navdušeni, radostni, srečni, objokani. Pot do te ekstatične svobode popisujejo številni dokumentarci, ki jih bo v sekciji »20 let padca zidu« - eni izmed mnogih - zavrtel letošnji LIFFe, Ljubljanski mednarodni filmski festival, recimo Izven sedanjosti, Lei-pzig jeseni, Po zimi pride pomlad, Smo imeli revolucijo ali ne?, Stranpota, Uwe Johnson gleda televizijo in Videogram neke revolucije. Videli boste rušenje berlinskega zidu in eksekucijo romunskega diktatorja Ceausescuja. Videli boste srečne ljudi, ki rušijo berlinski zid, in srečne ljudi, ki ubijajo Ceausescuja. Videli boste ljudi, ki slavijo prihod svobode. Videli boste smeh, radost, evforijo. In ko boste videli vse to, si boste rekli: ja - kaj pa zdaj? Kje je zdaj, po dvajsetih letih, ta smeh? Kje je zdaj vsa tista evforija? Kaj ste naredili z vso tisto svobodo? Navsezadnje, nikoli v zgodovini človeštva se še ni naenkrat sprostilo toliko svobode? Kam je izginila? Nič, revolucija je bila očitno le TV dogodek. In svoboda tudi. Še huje: prihod svobode je bil prvi resničnostni šov. Zdaj so deziluzija, nemoč in frustracije tako hude, da bi nekateri zid najraje spet postavili - da bi rešili vsaj nekaj svobode. In vsaj nekaj pravic. No, s to nostalgijo po »zlati dobi« komunizma se lepo pošali romunski omnibus Zgodbe iz zlate dobe, ki se lahko načinom, kako so ljudje preživljali komunizem, le smeji - že vprašanje, kako v stanovanju skrivaj ubiti prašiča, je velik problem, še večji problem pa je, kako posneti fotografijo, na kateri se ne bo videlo, da je Ceausescu precej nižje rasti kot francoski predsednik Valéry Giscard d'Estaing. Vidite, preživiš komunizem, padeš v svobodo in ugotoviš, da ima francoski predsednik Nicolas Sarkozy isti problem, kot ga je imel romunski diktator Ceausescu.
Vsi ti dokumentarci, vključno s francoskim igranim filmom Louise-Michel, v katerem odpuščeni delavci najamejo poklicnega morilca, ki naj bi likvidiral likvidatorja njihovega podjetja (hja, lahko bi bil tudi doku!), so resnica postkomunistične dobe, resnica filmov, ki jih bo med 11. in 22. novembrom zavrtel LIFFe, pa je Rdeči balon, ki bo prikazan v otroški sekciji »Kinobalon« in ki ga je davnega leta 1956 posnel Albert Lamorisse. Gre za kratki, polurni film o dečku, ki po Parizu koraka z rdečim balonom. Film je preprost in naiven, skoraj nem, izrazno minimalističen, atmosferski, melanholičen, ironičen in obenem patetičen, niti malo ciničen, toda mobilen - pač trip po pariških ulicah, med betonsko, nebotično krajino. Deček, ki ga film le distancirano opazuje, je mali, depresivni, antisocialni, mesečniški eksistencialist, ki pretenciozno vztraja pri svoji utopični obsedenosti z rdečim balonom. Nič, balon mu je bližje kot ljudje in civilizacija. Rdeči balon, ki izgleda kot vrnitev v naivno, srečno, nekomplicirano, nepokvarjeno otroštvo filma, je ideal sodobne festivalske/arty/osebne/avtorske kinematografije, ki išče »sveti Gral« filma. Ali bolje rečeno: festivalski filmi stremijo k Rdečemu balonu.

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno prijaviti.

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Naroči