Ervin Fritz

19. 11. 2009  |  Mladina 46  |  Politika

Vsakdanja psihopatologija

Vsakdanja družbena psihopatologija:
žro nas uši, pa ni nikjer kupiti diditija.
Iz roda v rod kri pije nam, golazen,
kot božja kazen.

Ah, zgodbice o ljudstvu vsiljenih stvareh!
Več deset let je trajal Jovankin nasmeh
vsak dan na vseh prvih straneh,
v predfilmih, na TV, kakor uši v laseh.
Nam je bilo treba?

Pa »Univerza Edvarda Kardelja«.
Iz ritolizništva, kar brez povelja.
Nekdo je hotel priti do fotelja.
On pa se rêžal vrsto let nam je s pročelja.
Nam je bilo treba?

Pa »Titovo Velenje«, čomf! kar izpod pulta,
ker nismo rekli, da nam ni do kulta
po Titu Tito še onkraj njegovega pogreba.
Civilnega poguma klasična pozeba.
Nam je bilo treba?

A našo glavo zmeraj nova uš obišče.
Slovensko ljudstvo sprano juhco sreba;
ker se ne kremži, podare mu »Pučnikovo letališče«.
In vsako uro, ko nam napovejo vreme, nas srbi lasišče.
Nam je treba?

In nam kar leze iz gnid, nadležna mrgolazen.
Pojav postaja nacionalno blazen:
vsako velepodjetje, sleherna štacunca
se že amerikansko imenuje;
zavrtež vsak na izvesku svojo afno gunca;
mesta so nočna mora, vsako ime je tuje.

Država, ki odnaša jo finančna kataklizma,
lahko se zlahka iz dolgov izvije,
če malo iz računa, malo iz patriotizma
na vse te tuje spake činž nabije.

Vsevprek poslušam nobl litanije:
Gospa, tako ste zlata. Da bolijo vas ledvica?
Res ta koncert violončel, ko gonite pedala,
z nedolžnimi otroci vred vas hitro zvije...
A vsa ta nobl govorica
v vseh medijih že kaže nam zijala.
Jug, južni veter, jugec, jugovina
nekoč je južnim sapam rekla domovina.
Naši vremenarji se prsijo z zaslugo:
v ušesa reže nas in po zobeh skomina
le še popačeno južnaško jugo.

Perpetuum mobile, brez šale,
»Frankfurt po Frankfurtu«!
Že desetletja isti bedasti naslov
ob sejmu knjig pesti velike in male,
v jed trosi isto nam neslano sol
in po Butalah spet in spet nas dolete Butale.

Pred kamere vse rine.
Vsesplošni šport vesele domovine.
Do zadnjega dojenčka pod reflektorji bi stala.
Povsem zastonj tja v kamero mežika,
zastonj neotesano drugim se v besedo vtika,
ja, televízijcem še sama bi plačala,
da le lahko se slika.

Prostaštvo vsak dan pridobi na teži.
Na vseh kanalih se sirotle zvira,
okroglo mizo vodi v sami kombineži,
tako reklamam gledanost nabira,
televizija pa se cipizira.

In kakšno funkcijo babše opravlja,
ko na zaslonu v kombineži se pojavlja?
Ni važno. Važno je, da se vsak dan pojavi
in da je splošno znano. Hja, po svoji slavi.

Ne bo pa nam prinesla slave ta psihopatologija,
zato naj pesnik, prosim, dalje ne našteva.
Kar moti njega, mnogim drugim prija,
gotovo pa ni vredno gneva.
Morda naš človek se v tej godlji manj lepo razvija,
a ko se za vsakdanji kruh ubija,
se ta naštevanka manj rabna mu dozdeva.
Naj torej bije boje svojega razreda
in gleda, da od njih bo imel kaj haska,
saj pesniku zadošča že beseda;
čeprav ga vse srbi, se več ne praska.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.