Dvoličnost / Janševa amnezija
Razkrivamo pogajalska izhodišča Janševe vlade pri sklepanju blejskega sporazuma s Sanaderjem leta 2008, v katerih prejšnja vlada ni zahtevala upoštevanja načela t. i. zunanje pravičnosti, sedaj pa prav to očita Pahorjevemu arbitražnemu sporazumu
Neformalno načelno soglasje, ki ga je Janez Janša leta 2007 dosegel z Ivom Sanaderjem na Bledu, ni bilo nič kaj bolj \"pravično\" od arbitražnega sporazuma, ki ga je to leto podpisal Borut Pahor.
© Matej Leskovšek
Usoda Pahorjevega arbitražnega sporazuma, v zvezi s katerim bomo v bližnji prihodnosti imeli enega, če ne kar dva referenduma, je sedaj skorajda izključno v rokah slovenske opozicije. Na Hrvaškem se je dejansko že odločilo; opozicija se je tam po nekaj nujno kritičnih izjavah uklonila predsednici vlade Jadranki Kosor in tudi referendumska pobuda Morje je kopno zaradi zakonskih ovir nima realnih možnosti za spremembo razpoloženja. Razmere v Sloveniji, kjer se je sedaj tudi vlada zavzela za posvetovalni referendum, pa so popolnoma drugačne. Tukaj v prihajajočem pred-referendumskem ozračju skrajneži iz manjših opozicijskih strank, kot sta Radovan Žerjav in Zmago Jelinčič, sicer nimajo odločilnega vpliva na javno mnenje, ima pa realne možnosti za torpediranje sporazuma Pahor-Kosorjeva Janez Janša. Njegov bistveni argument je, da arbitražni sporazum od sodnikov pri določanju meje med Slovenijo in Hrvaško ne zahteva uporabe načela zunanje pravičnosti, tako kot sta se opozicija in vlada dogovorili leta 2007. Sporazum naj bi bil zaradi tega slab za Slovenijo. A kot dokazujemo v nadaljevanju, se Janša pri tem tudi spreneveda.