Molite!

Konec sveta bo ozaljšan z vampirji, cuzanjem Michaela Jacksona in rimejki socialističnih filmov

Dokumentarci bolj šokirajo kot filmi o koncu sveta

Dokumentarci bolj šokirajo kot filmi o koncu sveta

Kaj so napovedali Maji, zdaj že veste: da bo leta 2012 konec sveta. Toda za konec sveta ne potrebuješ nujno Majev, ampak le malce dobrega, starega krošnjarsko-sejmarskega smisla za šlepanje na megahite, kakršen je film 2012. V filmu Stonehenge Apocalypse bo za konec sveta kriv Stonehenge - ne starodavni Maji, ampak starodavni kamni, pod katerimi se na lepem sprosti strašna, silovita, ekstremno destruktivna energija, ki potopi egipčanske piramide in povzroči potrese, medtem ko začnejo vulkani bruhati tako, kot da je Novo leto. Pa ni. »To je Apokalipsa! Prihaja! Molite, da nas bo kdo rešil!« Vidite, preostane nam le še molitev. Za gradnjo Noetove barke je prepozno. V filmu Ice Twisters bo še huje, krivi pa so znanstveniki, ki skušajo umetno spremeniti klimo, ali bolje rečeno - kraje, ki so jih posušile klimatske spremembe, skušajo ohladiti in navlažiti, toda izvalijo se le pogubni ledeni viharji, ledeni tornadi in ledeni twisterji, iz katerih letijo ledeni šrapneli, peti jezdec Apokalipse. Človeštvo se tokrat namesto na molitev raje obrne na pisca sci-fi romanov, »zero-gravity thinkerja«, ki krasi tudi film 2012. Dobri liki so kot virus - selijo se. Zato ne čudi, da sci-fi pisec svet pred Apokalipso rešuje tudi v filmu Doomsday Prophecy, v katerem najprej pogoltne Črno morje. Kip svobode pa je itak postavljen tako, da je idealna žrtev cunamija. »It's coming!« Kaj prihaja, ste uganili: konec sveta. In zakaj? Ker se poravnajo Zemlja, sonce in galaktični center. Uganite, katero leto se piše? Točno: 2012. So to napovedali Maji? Ne. I ching? Tudi ne. Nostradamus. Ha.
In ko mislite, da huje ne more biti, se izkaže, da je bil to le petting. V filmu Autumn bo apokaliptični virus v trenutku pokončal nekaj milijard ljudi, v filmu Haeundae bo Južno Korejo udaril apokaliptični cunami, v filmu Arctic Blast bo Zemljo zadela apokaliptična ledena fronta, ki za sabo pušča ledeno dobo, toda na srečo začne na Vzhodu, tako da je nepogrešljivi in prepotrebni Zahod še vedno mogoče rešiti, v filmu Sinking of Japan pa je do totalnega, popolnega, kompletnega potopa Japonske le še 338 dni - potresi, cunamiji in vulkanski izbruhi, ki pobijejo na milijone ljudi, so le aperitiv. Film je posnet po bestsellerju, ki ga je leta 1973 napisal Sakjo Komatsu, ki je postal pravi pop fenomen in ki so ga Japonci kmalu zatem že ekranizirali, toda zdaj so ga še enkrat, saj računajo, da bodo z novo filmsko tehnologijo pričarali tako prepričljivo in tako realistično Apokalipso, da bodo Maji, Nostradamus in I ching planili v zaklon. Budžet: 20 milijonov dolarjev. Budžet filma 2012 je kakopak bil desetkrat večji.
No, budžet filma Total Eclipse, v katerem Zemljo zasujejo meteorji, je bil desetkrat manjši od japonskega potopa. Rekli boste, eh, garažna verzija Armageddona. Ne tako hitro: prvič, meteorji en passant zadenejo tudi vesoljsko postajo, drugič, na vesoljski postaji je atomski reaktor, in tretjič, proti Los Angelesu - hja, proti Hollywoodu - tako zdaj drvi ultimativno orožje za množično uničevanje. Dodana vrednost! Občutek imam, da bodo Los Angeles na koncu vendarle rešili, to pa zato, da jim ne bi bilo treba filma Total Eclipse 2 posneti v Moldaviji. Ali pa v Sloveniji. Moj osebni favorit pa je Metal Tornado, v katerem Zemljo napadejo vesoljska magnetna polja, ki sproščajo strašno, blazno, apokaliptično, destruktivno energijo. Všeč mi je rešitev: znanstveniki v tej apokaliptični energiji vidijo le ogromno količino obnovljive energije, ki jo je treba shraniti ter jo potem izkoriščati za segrevanje, hlajenje in take reči. Celo pripravo imajo, projekt »Helios«. Toda šit: odpove! In metalni tornado začne dvigovati strehe, odpirati ceste in klatiti letala. Naslednji ste vi!

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.