3. 12. 2009 | Mladina 48 | Ekonomija
Grozijo milijonske globe
Zaradi neizpolnjevanja in zamud pri izvajanju evropske okoljske zakonodaje in izpolnjevanju evropskih okoljskih standardov evropska komisija opominja Ljubljano
Sredi izpustov ...
© Borut Peterlin
S Slovenijo bo imel verjetni bodoči evropski komisar za okolje Janez Potočnik predvidoma kar precej dela. Zaradi neizpolnjevanja in zamud pri izvajanju evropske okoljske zakonodaje in izpolnjevanju evropskih standardov namreč evropska komisija pošilja v Ljubljano vedno več opominov. Na sodišču EU v Luksemburgu je oktobra proti Sloveniji vložila že tožbo, ker ni poskrbela za pravočasno izdajo okoljevarstvenih dovoljenj industrijskim podjetjem v skladu z direktivo IPPC. Druga tožba Sloveniji grozi zaradi prevelike koncentracije drobnih delcev MP10 v zraku, ki so posledica prometa in industrijskega onesnaževanja, saj je uradna Ljubljana oktobra iz Bruslja dobila zadnji opomin pred tožbo. Že pred nekaj meseci so na ministrstvu za okolje morali priznati, da Slovenija ne bo izpolnila zahtev iz Kjotskega protokola, zato bo plačala kazen.
Tudi sodišče EU izreka denarne kazni. Po besedah ministra za okolje in prostor Karla Erjavca je ta globa lahko dnevna ter znaša 50 tisoč evrov in več na dan ali pa enkratna v znesku več milijonov evrov. Iz ministrovih besed ni bilo mogoče razbrati, da ima vlada kak izračun, kakšne globe ji grozijo zaradi neizpolnjevanja evropskih predpisov. Težko je verjeti, da se državi bolj izplača plačevati globe kot izpolniti evropske zahteve.
Slovenska vlada ima kar nekaj zgledov v skandinavskih državah, kako je mogoče z zelo enostavnimi ukrepi, v sodelovanju z industrijo in lokalnimi skupnostmi, zelo učinkovito in trajnostno zmanjšati onesnaževanje okolja. Če je v Skandinaviji rezultat pod črto pozitiven za vse, je lahko tudi v Sloveniji, še posebej, ker ima za obdobje od leta 2007 do 2013 v bruseljskem kohezijskem skladu na voljo 694 milijonov evrov za povečanje energetske učinkovitosti, ravnanje z odpadki in ravnanje z vodami.
Erjavec pojasnjuje, da je vlada že sprejela akcijski načrt za zmanjšanje koncentracije PM10 v zraku. Ta akcijski načrt temelji na povečanju javnega transporta, na posodobitvi železnice, da bo več tovora mogoče prenesti s cest na železnico, zmanjšati bo treba izpuste iz velikih kurilnih naprav (to so predvsem stare termoelektrarne, recimo v Zasavju). V kohezijskem skladu ima Slovenija na voljo 34,1 milijona evrov za spodbujanje čistega javnega transporta. Kako pomembno je ustrezno informiranje javnosti pri izvajanju okoljskih ukrepov, ne kažejo samo primeri iz skandinavskih držav, ampak tudi domače izkušnje. Najodmevnejši je bil recimo predlog iz leta 2007, da bo treba za vožnjo po mestih uvesti takso. Ker so državljani dobili samo informacijo, da jim država spet hoče seči v žep, so ga seveda odločno zavrnili. Sedanja vlada o takšni taksi seveda sploh ne razmišlja, zdaj v glavnem upa, da se bodo uradniki na evropski komisiji zadovoljili z akcijskim načrtom. Če akcijski načrt ne bo prepričljiv, »bomo pač plačali kazni«, prostodušno pravi okoljski minister.
Bolj je optimist pri izdaji okoljevarstvenih dovoljenj, saj jih je treba izdati samo še 30. Agencija za okolje bo po njegovi oceni to lahko naredila najpozneje do marca. Ta dovoljenja potrebujejo tudi tovarne, ki so pomembni delodajalci, in velikokrat jih ne morejo dobiti, ker lokalna skupnost ni poskrbela za ustrezno komunalno infrastrukturo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.