17. 12. 2009 | Mladina 50 | Ekonomija
Padec proizvodnje ni presenečenje
Slovenska industrija še nekaj let ne bo dosegla proizvodnje, ki jo je imela pred krizo
Proizvodnja
© Borut Peterlin
Industrija v Sloveniji je oktobra letos v primerjavi s septembrom naredila za 3,2 odstotka manj. To zmanjšanje je največje med državami, ki imajo evro, kjer so v povprečju zabeležili 0,6-odstotni padec, je ugotovil evropski statistični urad Eurostat. Alenke Avberšek, izvršne direktorice za zakonodajo in politike na GZS, podatek o padcu slovenske industrijske proizvodnje ni presenetil, treba ga je jemati z vso resnostjo, padec je dejstvo, dviga na raven pred krizo še nekaj let ne bo.
Viljem Pšeničny, generalni sekretar OZS, pravi, da bo zaradi nekonkurenčnosti obseg slovenske industrijske proizvodnje v prihodnje relativno še upadal, saj brez velikih vlaganj ne more biti konkurenčna. Spodbudno pa je, da imamo vsaj pet tisoč mikro in malih podjetij z visokim potencialom rasti. »Med njimi je veliko takih, ki se ukvarjajo s perspektivnimi dejavnostmi, kot so fotovoltaika, elektronska instrumentacija, energetsko varčna gradnja ... To so podjetja, na katera bi morali staviti v prihodnje,« je prepričan Pšeničny.
Tudi Avberškova se ne strinja, da je vsa industrija v Sloveniji izčrpana. »To gotovo ne drži, tudi preprosto zamenjati z novo je ni mogoče. Za to nimamo dovolj usposobljenih ljudi - ne v gospodarstvu ne v državni upravi in javnem sektorju. Manjkajo pripravljenost na spremembe in pogum za njihovo izvajanje in več kot 2000 razvojnih inženirjev. Ključno za to je oblikovanje realne slike stanja, določanja prioritet, kako nadomestiti zaostanek v razvoju, kako ustvariti več zaupanja in kulture dialoga za nujne strukturne spremembe in spremembe vrednot,« pravi. Pšeničny pa razlaga, zakaj imajo mikro in mala podjetja potencial rasti. Na OZS so sredi leta pripravili analizo pet tisoč hitro rastočih podjetij. Ta podjetja (gospodarske družbe in samostojni podjetniki) so leta 2008 predstavljala 4,2 odstotka vseh gospodarskih subjektov, zaposlovala 8,4 odstotka vseh delavcev, ustvarila 8,7 odstotka prihodkov od prodaje in 8,8 odstotka neto dodane vrednosti ter imela 9,6-odstotni delež v dobičku oziroma v podjetnikovem dohodku. V obdobju od leta 2004 do konca leta 2008 so ustvarila nekaj manj kot 22.700 novih delovnih mest, kar je 48 odstotkov vseh novih delovnih mest v tem obdobju, neto dodano vrednost na zaposlenega so povečala za nekaj manj kot 63 odstotkov, prihodke od prodaje in neto dodano vrednost pa za trikrat.
»Za povprečno 25-30 odstotkov nižje stanje naročil in prodaje, v mnogih podjetjih je bil ta padec še bistveno večji, se še ni stabiliziralo. Z redkimi izjemami. Kreditni krč ne pojenja, plačilna nedisciplina in nelikvidnost pri mnogih preraščata v nesolventnost,« poudarja Avberškova in dodaja, da je podjetij, ki so v nezavidljivem konkurenčnem položaju, ker ustvarjajo manj kot 20 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega, 16 tisoč, v njih je 133 tisoč zaposlenih. Podjetij, ki so bila že pred krizo zadolžena prek 75 odstotkov vseh virov sredstev in imela produktivnost pod 25 tisoč evrov na zaposlenega, je več kot 13.700, in tudi v njih je več kot 133 tisoč zaposlenih. »Dobro, enako ali celo bolje kot pred krizo gre podjetjem, ki so veliko vlagala v nove proizvode, v znanje in kompetence svojih zaposlenih, ki prodajajo vsaj toliko kot pred krizo,« na koncu opozarja izvršna direktorica za zakonodajo in politike na GZS.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.