22. 12. 2009 | Mladina 51 | Ekonomija
Skandinavski recept za ozelenitev
Rešitve za povečanje energetske učinkovitosti, zmanjšanje rabe fosilnih goriv in povečanje rabe obnovljivih virov energije so lahko zelo preproste
Tovarna biodizla Rače
© Borut Peterlin
Pri pripravi in izvedbi načrtov za ozelenitev gospodarstva, »da bomo v Sloveniji v zrak spuščali manj škodljivih plinov in čim manj plačevali za izpuste«, oblastem na državni in lokalni ravni nikakor ni treba odkrivati tople vode. Prebivalci danskega otoka Samsö so samo eden od številnih primerov v Skandinaviji, ki dokazujejo, da so rešitve za povečanje energetske učinkovitosti, zmanjšanje rabe fosilnih goriv in povečanje rabe obnovljivih virov energije lahko zelo preproste, učinkovite, izvedljive in tudi stroškovno ugodne. Samo način razmišljanja je treba spremeniti, recimo, kako slamo in toploto od mleka spremeniti v bankomat.
Otok Samsö je bil pred 12 leti v enakem položaju, kot sta danes v Sloveniji Pomurje, Bela krajina, pa še katera druga manj razvita regija. Danska vlada je leta 1997 odločila, da bo Samsö laboratorij za socialni in tehnični poskus. Ministrstvo za energijo je razpisalo tekmovanje za izbiro regije za testiranje, koliko energije je v praksi mogoče pridobiti iz obnovljivih virov. Izbrana regija je morala zagotoviti, da bo izpuste toplogrednih plinov v desetih letih spravila na nič s tehnologijami, ki so na voljo, in brez izrednih pomoči od vlade v Koebenhavnu. Le tako je model mogoče prenesti tudi drugam. Samsö se je prijavil s projektom, ki ga je napisal inženir Sören Hermansen.
Sam ga je prinesel na otok, kjer v 22 vaseh živi 4000 ljudi. Bilo je ravno leto dni potem, ko so zaprli edino klavnico in z njo 100 delovnih mest. Predlagal je, naj prebivalci otoka ustanovijo društvo. Na prvi sestanek jih je prišlo le 50, zato je Hermansen šel od hiše do hiše in ljudi prepričeval, da je njegov projekt boljši od klavnice. Čez nekaj časa so postavili prve tri kurilnice na jugu vasi in hiše povezali s cevmi, kmetje pa so začeli prinašati slamo za kurjenje, ki so jo prej zažigali na poljih. Zanjo so dobili denar, gradbeniki so imeli zaposlitev, vaščani so se greli po ugodnejši ceni kot prej na nafto in plin, ki so ju vozili na otok (tudi Slovenija vso nafto in plin uvaža) in denar je ostal na otoku. Kmetje pa dodatno služijo tudi s hlajenjem svojega mleka. K posodam za hlajenje so priključili pretvornik v velikosti hladilnika, ki jim omogoča, da s toploto, ki jo odvzamejo mleku, grejejo hiše.
Takšnega projekta ni mogoče izvesti, če mu ne sledita politika in administracija s predpisi in drugimi pogoji, da ne traja deset let ali še več let do izdaje odločbe, da nekega objekta nekje ni dovoljeno postaviti. Prav tako je treba določiti jasna in razumna pravila in pogoje za varovanje okolja in prekiniti prakso neskončnih prerekanj med organi, pristojnimi za varovanje narave, investitorji in organi, pristojnimi za razvoj gospodarstva, oskrbo z energijo.
Če želi Slovenija slediti skandinavskim zgledom, med spremembe razmišljanja sodijo tudi pilotni projekti, ki so podlaga za prenos slovenskega znanja v tujino. To je recimo Sloveniji že uspelo v okviru drugega največjega operaterja mobilne telefonije. Zakaj podobnih projektov ne bi izvedli na področju boja proti podnebnim spremembam in upravljanja prometa, vključno z uvedbo elektronskega sistema cestninjenja brez ustavljanja, seveda s satelitsko tehnologijo po zgledu Nizozemske?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.